Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
SANTORIO SANTORIO je leta 1582 v Padovi promoviral iz medicine in v naslednjih letih opravljal zasebno zdravniško prakso v severni Italiji in Hrvaškem Primorju. Med drugim je bil osebni zdravnik rodbin Zrinjskih in Frankopanov ter zdravnik na dvoru poljskega kralja Sigismunda III. Pozneje je postal najbolj cenjen zdravnik v Benetkah. Dož ga je razglasil za profesorja teoretične medicine na univerzi v Padovi, leta 1616 pa je bil izvoljen za predsednika zdravniškega kolegija, ki je v imenu Beneške republike podeljeval zdravniška priznanja.
Santoria štejejo za začetnika eksperimentalne medicine in ustanovitelja iatrofizične šole – razlaganja bolezni s kemičnimi spremembami v organizmu. Pomembno je bilo njegovo prijateljstvo z Galilejem, ki je iznašel toplomer, on pa ga je prilagodil za merjenje telesne temperature. Za svoje lastne potrebe je izumil, izpopolnil in prilagodil še vrsto naprav, med njimi pulsilogium – napravo za merjenje ritma srčnega utripa, napravo za izločanje kamnov iz sečnega mehurja, anemometer (napravo za merjenje hitrosti vetra), higrometer (napravo za merjenje relativne vlažnosti zraka), ter napisal več strokovnih knjig. Zdravnik Santorio Santorio (prvotni družinski priimek je bil menda Svetina) se je rodil v Kopru na današnji dan leta 1561.
—–
Leta 1848 Slovenci niso imeli enotnega političnega tabora. Tako tudi na vprašanja, kako rešiti politične probleme, ki jih je prinesla marčna revolucija, kakšna naj bi bila vloga vladarja in parlamenta in kako rešiti zemljiško odvezo niso imeli natančnih odgovorov. Tedaj je vodilno vlogo prevzel narodni buditelj Matija
Majar Ziljski.
Na današnji dan pred 170-imi leti je v “Novicah” objavil članek, v katerem je zapisal, “da se zdaj lahko začne sreča našega naroda, da lahko zdaj stopimo kakor svoboden narod med druge svobodne narode, da tako imenitnega časa za vse Slovence še ni bilo, kar sije sonce”. Konec marca 1848 je Matija Majar Ziljski na cesarja naslovil peticijo s programom “Zedinjene Slovenije” ter med ljudi poslal letak “Kaj Slovenci hočemo?”.
—–
General in pesnik RUDOLF MAISTER VOJANOV je po vojaških službah v Celovcu, Ljubljani in Galiciji (povsod je imel nemalo težav zaradi poudarjene slovenske narodne zavesti) novembra 1918 prevzel poveljstvo nad Mariborom in Spodnjo Štajersko. Ob razpadu avstro-ogrske monarhije se je namreč nemški mariborski mestni svet odločil za priključitev k republiki Nemški Avstriji, Rudolf Maister – takrat že general – pa je svoje čete izpopolnjeval s slovenskimi vojaki in 23. novembra pred sto leti razorožil nemško varnostno stražo, ki je bila podrejena mestnemu svetu, in jo razpustil. Zasedel je slovensko mejno območje na Štajerskem, vendar mu vlada v Ljubljani ni dovolila nadaljnjega napredovanja.
Kljub temu je maja leta 1919 sodeloval v jugoslovanski ofenzivi na Koroško in prevzel poveljstvo nad cono A plebiscitnega ozemlja. Še pred plebiscitom pa so ga od tam umaknili ter ga imenovali za mestnega poveljnika Maribora. V letih od 1921 do 23 je predsedoval tudi slovenskemu delu razmejitvene komisije z Italijo, nato pa so ga počastili z visokim odlikovanjem in upokojili. Rodil se je na današnji dan leta 1874 v Kamniku.
6242 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
SANTORIO SANTORIO je leta 1582 v Padovi promoviral iz medicine in v naslednjih letih opravljal zasebno zdravniško prakso v severni Italiji in Hrvaškem Primorju. Med drugim je bil osebni zdravnik rodbin Zrinjskih in Frankopanov ter zdravnik na dvoru poljskega kralja Sigismunda III. Pozneje je postal najbolj cenjen zdravnik v Benetkah. Dož ga je razglasil za profesorja teoretične medicine na univerzi v Padovi, leta 1616 pa je bil izvoljen za predsednika zdravniškega kolegija, ki je v imenu Beneške republike podeljeval zdravniška priznanja.
Santoria štejejo za začetnika eksperimentalne medicine in ustanovitelja iatrofizične šole – razlaganja bolezni s kemičnimi spremembami v organizmu. Pomembno je bilo njegovo prijateljstvo z Galilejem, ki je iznašel toplomer, on pa ga je prilagodil za merjenje telesne temperature. Za svoje lastne potrebe je izumil, izpopolnil in prilagodil še vrsto naprav, med njimi pulsilogium – napravo za merjenje ritma srčnega utripa, napravo za izločanje kamnov iz sečnega mehurja, anemometer (napravo za merjenje hitrosti vetra), higrometer (napravo za merjenje relativne vlažnosti zraka), ter napisal več strokovnih knjig. Zdravnik Santorio Santorio (prvotni družinski priimek je bil menda Svetina) se je rodil v Kopru na današnji dan leta 1561.
—–
Leta 1848 Slovenci niso imeli enotnega političnega tabora. Tako tudi na vprašanja, kako rešiti politične probleme, ki jih je prinesla marčna revolucija, kakšna naj bi bila vloga vladarja in parlamenta in kako rešiti zemljiško odvezo niso imeli natančnih odgovorov. Tedaj je vodilno vlogo prevzel narodni buditelj Matija
Majar Ziljski.
Na današnji dan pred 170-imi leti je v “Novicah” objavil članek, v katerem je zapisal, “da se zdaj lahko začne sreča našega naroda, da lahko zdaj stopimo kakor svoboden narod med druge svobodne narode, da tako imenitnega časa za vse Slovence še ni bilo, kar sije sonce”. Konec marca 1848 je Matija Majar Ziljski na cesarja naslovil peticijo s programom “Zedinjene Slovenije” ter med ljudi poslal letak “Kaj Slovenci hočemo?”.
—–
General in pesnik RUDOLF MAISTER VOJANOV je po vojaških službah v Celovcu, Ljubljani in Galiciji (povsod je imel nemalo težav zaradi poudarjene slovenske narodne zavesti) novembra 1918 prevzel poveljstvo nad Mariborom in Spodnjo Štajersko. Ob razpadu avstro-ogrske monarhije se je namreč nemški mariborski mestni svet odločil za priključitev k republiki Nemški Avstriji, Rudolf Maister – takrat že general – pa je svoje čete izpopolnjeval s slovenskimi vojaki in 23. novembra pred sto leti razorožil nemško varnostno stražo, ki je bila podrejena mestnemu svetu, in jo razpustil. Zasedel je slovensko mejno območje na Štajerskem, vendar mu vlada v Ljubljani ni dovolila nadaljnjega napredovanja.
Kljub temu je maja leta 1919 sodeloval v jugoslovanski ofenzivi na Koroško in prevzel poveljstvo nad cono A plebiscitnega ozemlja. Še pred plebiscitom pa so ga od tam umaknili ter ga imenovali za mestnega poveljnika Maribora. V letih od 1921 do 23 je predsedoval tudi slovenskemu delu razmejitvene komisije z Italijo, nato pa so ga počastili z visokim odlikovanjem in upokojili. Rodil se je na današnji dan leta 1874 v Kamniku.
Avtor Slovenske slovnice iz leta 1916 Ustvarjalec, ki se je oblikoval ob Cankarju in Župančiču Maribor dobi Pedagoško akademijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O gospodu Trebušniku in njegovi hoji na Triglav Literarna zgodovinarka in zbrana dela Josipa Murna Prvi učbenik za študij mednarodnih odnosov v slovenščini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Častnik in obveščevalec Kipar, ki je ustvaril »Dečka s piščalko« Strokovnjak za delovno pravo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor planinske markacije Diplomat, ki je emigriral v Združene države Amerike Znanstveno o samomoru in samomorilnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ko je sveti Ahac postal zavetnik Kranjske? Tehnični oče slovenskega radia Pehta iz Galetovega filma Srečno, Kekec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden prvih promotorjev lepot Savinjskih Alp Oblikovalka maske zaslovela v filmskem svetu Planinska pot od vznožja Pohorja do morja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva doktorica znanosti na ljubljanski univerzi Upornik na seznamu usmrčenih z lažnim imenom Pol stoletja od potresa na Kozjanskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana dobi civilno bolnišnico Vplivno politično ime na Goriško-Gradiščanskem Neprecenljiva gradbenikova podpora arhitektu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kraljevo ime ubranilo univerzo pred grožnjo ukinitve Obnovljeno delovanje Rdečega križa Fotoreporter žrtev srbskih paravojaških sil *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naš največji predvojni glasbeni modernist Cistercijan in akademski slikar Pred osamosvojitvijo predstavljena posebna poštna znamka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franz Liszt v Mariboru in nekoliko pozneje v Rogaški Slatini Prva postaja Gorske reševalne službe na Slovenskem Centralna partizanska bolnišnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden naših vodilnih impresionistov Temperamentni umetniški značaj Preučevalec arhitekturne in urbanistične dediščine na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Reka Drava je bila 975 let cerkvenoupravna meja Tragična usoda »pesnika zelene pomladi« Prvi sporazum Tito−Šubašić "Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Raziskovalec zgodovine slovenskega slovstva Lirski sopran za klasične operne vloge Temeljni kamen za prvi visoki objekt v Novi Gorici "Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pesnik, pisatelj in urednik z Okiča pri Boštanju »Beatin dnevnik« − roman po zgledu sentimentalnih meščanskih povesti Zgodovinski Triglav za dan razglasitve samostojnosti "Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden prvih raziskovalcev prazgodovine primorskega prostora Glavna vloga v prvem hrvaškem filmu Nova povojna šolska zakonodaja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Narodna zavzetost publicista in politika Ustanovitelj Akademske založbe Igralec razgibanega temperamenta – polnega mediteranskega duha *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O pokopališkem redu iz sredine 18. stoletja Rojstni dan ljubljanskega Šentjakobskega gledališča 583 slovenskih žrtev nacistične evtanazije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vrtnica za Primoža Trubarja Nemško-slovenski priročni slovar ali »ročni besednik« Zagovornik enotne in kompleksne geografske vede *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Botanik, ki je bil tudi tržaški župan Ustanovili Glasbeno matico Prvi transport slovenskih izgnancev v Srbijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov