Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan leta 1849 se je v Remšeníku na avstrijskem Koroškem rodil časnikar in pesnik LIPE HADERLAP. Končal je novomeško gimnazijo, nato pa kot telegrafist med drugim delal v Trstu in objavljal članke v časniku “Primorc”. Pozneje se je pridružil Bleiweisu in sodeloval pri “Novicah” , bil pet let urednik “Slovenca”, nato pa ljubljanskega “Ljudskega glasu” in celovškega “Miru”. Lipe Haderlap je izdal nekaj zbirk lirične poezije, pisal pa je tudi tako imenovane ljudske pesmi; te je pozneje v svojih “Pismih stricu v Ameriko” osmešil pisatelj Janko Kersnik.
—–
Zdravnik VLADIMIR TRAMPUŽ je diplomiral v Zagrebu, specializacijo pa je končal leta 1938 v bolnišnici za ženske bolezni v Ljubljani, kjer je po vojni postal primarij. Posvetil se je zlasti eksperimentalno-biološkim raziskavam, ginekološki histologiji in citologiji in s tem zasnoval teoretično in praktično laboratorijsko delo na Univerzitetni ginekološki kliniki. O tem je napisal več kot 70 znanstvenih in strokovnih člankov ter predaval na številnih domačih in tujih kongresih. Začetnik slovenske ginekološke endokrinologije Vladimir Trampuž se je rodil na današnji dan leta 1904 v Krku na Hrvaškem.
—–
Fotograf ANTON JERKIČ je leta 1891 odprl fotografski atelje v Gorici, sedem let pozneje pa še v Trstu. Izdal je 63 razglednic s posnetki slovenskih krajev, sodeloval pri fotografiranju popotresne Ljubljane, leta 1906 pa je dokumentiral pogreb Simona Gregorčiča in izdelal serijo razglednic, povezanih s spominom na uglednega pesnika. Pozneje se je ukvarjal tudi z barvno fotografijo s krajevnimi motivi ter napisal brošuro “Občinstvo pri fotografu”. Anton Jerkič se je rodil na današnji dan leta 1866 v Dobravljah pri Ajdovščini.
—–
Gledališki, filmski in televizijski režiser JANEZ DROZG je leta 1960 diplomiral na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani in se pridružil pionirjem takratne Televizije Ljubljana. Kot izrazito ploden in vsestranski ustvarjalec je podpisal kar 106 pomembnejših režij igranih in dokumentarnih del, med drugim Celjski sodni proces, Boj na požiralniku, Roke Andreja Podlipnika, Dogodek v mestu Gogi in Pravica vasi Brezje.
Režiral je tudi v različnih slovenskih gledališčih, nato pa je na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo predaval televizijsko režijo; ob upokojitvi je prejel naziv zaslužnega profesorja Univerze v Ljubljani. Sicer pa je za svoje delo prejel vrsto domačih in tujih nagrad, med njimi dve nagradi Prešernovega sklada in Župančičevo nagrado. Janez Drozg se je rodil na današnji dan leta 1933 v Celju.
—-
Na današnji dan leta 1965 so v Ljubljani odprli novo športno dvorano Tivoli. Prva prireditev v njej sicer ni bila športna – nastopil je namreč sloviti ameriški trobentač Louis Armstrong – vendar je bilo že isto leto v njej svetovno prvenstvo v namiznem tenisu – SPENT 65. Od takrat se je v dvorani Tivoli, ki so jo pozneje preuredili v dve dvorani, manjšo za ekipne športe, prireditve in koncerte ter večjo z ledeno ploskvijo, zvrstilo na stotine športnih tekmovanj, od lokalnih prireditev do prvenstev na najvišji svetovni ravni. Omenimo le svetovna prvenstva v hokeju na ledu, v umetnostnem drsanju, košarki, gimnastiki, dviganju uteži in kegljanju. Športna dvorana Tivoli je še danes nepogrešlijv objekt v športnem utripu Ljubljane in Slovenije.
6275 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Na današnji dan leta 1849 se je v Remšeníku na avstrijskem Koroškem rodil časnikar in pesnik LIPE HADERLAP. Končal je novomeško gimnazijo, nato pa kot telegrafist med drugim delal v Trstu in objavljal članke v časniku “Primorc”. Pozneje se je pridružil Bleiweisu in sodeloval pri “Novicah” , bil pet let urednik “Slovenca”, nato pa ljubljanskega “Ljudskega glasu” in celovškega “Miru”. Lipe Haderlap je izdal nekaj zbirk lirične poezije, pisal pa je tudi tako imenovane ljudske pesmi; te je pozneje v svojih “Pismih stricu v Ameriko” osmešil pisatelj Janko Kersnik.
—–
Zdravnik VLADIMIR TRAMPUŽ je diplomiral v Zagrebu, specializacijo pa je končal leta 1938 v bolnišnici za ženske bolezni v Ljubljani, kjer je po vojni postal primarij. Posvetil se je zlasti eksperimentalno-biološkim raziskavam, ginekološki histologiji in citologiji in s tem zasnoval teoretično in praktično laboratorijsko delo na Univerzitetni ginekološki kliniki. O tem je napisal več kot 70 znanstvenih in strokovnih člankov ter predaval na številnih domačih in tujih kongresih. Začetnik slovenske ginekološke endokrinologije Vladimir Trampuž se je rodil na današnji dan leta 1904 v Krku na Hrvaškem.
—–
Fotograf ANTON JERKIČ je leta 1891 odprl fotografski atelje v Gorici, sedem let pozneje pa še v Trstu. Izdal je 63 razglednic s posnetki slovenskih krajev, sodeloval pri fotografiranju popotresne Ljubljane, leta 1906 pa je dokumentiral pogreb Simona Gregorčiča in izdelal serijo razglednic, povezanih s spominom na uglednega pesnika. Pozneje se je ukvarjal tudi z barvno fotografijo s krajevnimi motivi ter napisal brošuro “Občinstvo pri fotografu”. Anton Jerkič se je rodil na današnji dan leta 1866 v Dobravljah pri Ajdovščini.
—–
Gledališki, filmski in televizijski režiser JANEZ DROZG je leta 1960 diplomiral na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani in se pridružil pionirjem takratne Televizije Ljubljana. Kot izrazito ploden in vsestranski ustvarjalec je podpisal kar 106 pomembnejših režij igranih in dokumentarnih del, med drugim Celjski sodni proces, Boj na požiralniku, Roke Andreja Podlipnika, Dogodek v mestu Gogi in Pravica vasi Brezje.
Režiral je tudi v različnih slovenskih gledališčih, nato pa je na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo predaval televizijsko režijo; ob upokojitvi je prejel naziv zaslužnega profesorja Univerze v Ljubljani. Sicer pa je za svoje delo prejel vrsto domačih in tujih nagrad, med njimi dve nagradi Prešernovega sklada in Župančičevo nagrado. Janez Drozg se je rodil na današnji dan leta 1933 v Celju.
—-
Na današnji dan leta 1965 so v Ljubljani odprli novo športno dvorano Tivoli. Prva prireditev v njej sicer ni bila športna – nastopil je namreč sloviti ameriški trobentač Louis Armstrong – vendar je bilo že isto leto v njej svetovno prvenstvo v namiznem tenisu – SPENT 65. Od takrat se je v dvorani Tivoli, ki so jo pozneje preuredili v dve dvorani, manjšo za ekipne športe, prireditve in koncerte ter večjo z ledeno ploskvijo, zvrstilo na stotine športnih tekmovanj, od lokalnih prireditev do prvenstev na najvišji svetovni ravni. Omenimo le svetovna prvenstva v hokeju na ledu, v umetnostnem drsanju, košarki, gimnastiki, dviganju uteži in kegljanju. Športna dvorana Tivoli je še danes nepogrešlijv objekt v športnem utripu Ljubljane in Slovenije.
Mojster svobodnih umetnosti iz Kopra v družbi cesarja Sigismunda … Prvi ban Dravske banovine … Plečnikov diplomant - partizanski poveljnik … Dramatik in potujoči režiser …
Od lepotnega tekmovanja do filmskega zvezdništva … Začetnik slovenske spomeniške topografije … Slovenski fantje – prisilni mobiliziranci v nemško armado … Brionska deklaracija …
Duhovnik in skladatelj, ki je postal lastnik vrha Triglava … Prvi slovenski župan Celja … Sekretar jugoslovanske delegacije na pariški mirovni konferenci … Dvojezični topografski napisi na avstrijskem Koroškem pred pol stoletja…
»Danes grofje Celjski in nikdar več« … Pesnik s Krasa … Spomenik Pohorskemu bataljonu … Označeno geometrično središče Slovenije …
Vodilni slovenski katoliški filozof svojega časa ... Prekmurski industrialec – žrtev povojnega nasilja ... Kiparjev posluh za značilnosti mediteranskega okolja ... Dan slovenskih rudarjev ...
Z znanjem v pospeševanje kmetijstva ... Pionir raketne tehnike ... Glas »zlate dobe slovenske popevke« ... Sprememba stališč do slovenske osamosvojitve ...
Z znanjem proti ponemčevanju … Naš prvi poklicni igralec, režiser in umetniški vodja gledališča … Cesarski obisk ob odprtju mariborskega vodovodnega omrežja … Zakon o zavarovanju delavcev …
Kdo je bil krajinar z Breznice na Gorenjskem ? Stanko Vraz in »Narodne pesmi ilirske« ... Ko je Valentin Vodnik dobil spomenik ... Pobudnica ustanovitve materinskega doma v Ljubljani ...
Ljubljana dobi mestni vodovod … Na češkem in slovenskem odru … Stopnjevanje nacističnega nasilja pred 80. leti … Sedem desetletij kovaškega muzeja v Kropi …
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Neveljaven email naslov