Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rudeži so bili rodbina slovenskih graščakov iz Ribnice na Dolenjskem v 19. stoletju in v prvi polovici 20. stoletja. Njen začetnik, Anton Rudež, se je seznanil s Zoisovim krogom in Jernej Kopitar ga je pritegnil k zbiranju ljudske dediščine in slovarskemu delu. Izobraženost in gospodarska uspešnost sta prekrili njegov neplemiški izvor in ga uvrstili med najuglednejše ljudi na Kranjskem. Ribniški grad je postal eno najpomembnejših shajališč uglednih literarnih in kulturnih delavcev zunaj Ljubljane.
Tudi Antonov sin, Jožef Anton Rudež, – rodil se je na današnji dan leta 1793 – se je ob podpori bogate domače knjižnice ter pod vplivom Stanka Vraza in Franceta Prešerna med drugim posvečal tudi narodopisnemu delu. Zaslovel je z razpravo o Kočevarjih, ki je postala temeljno delo za študij o njih. Po njegovi smrti se Rudeži, ki so gospodarili s posestjo v Ribnici, niso več toliko uveljavljali v javnem življenju, ampak so sloveli kot gospodarstveniki, zlasti gozdarski strokovnjaki. Grad z okolico so leta 1937 prodali vojski Kraljevine Jugoslavije, med drugo svetovno vojno pa je bil bombardiran in uničen.
——
Grafik, risar in ilustrator GABRIJEL JUSTIN se je pri svojem delu naslanjal na tradicijo starih lesorezov in negoval linearno, historično občuteno, tehnično kultivirano, vendar šablonsko dekorativno risbo. Kot ilustrator-lesorezec je delal za dnevnik Jutro in za revijo “Domovina”, po drugi svetovni vojni pa za časopis Slovenski poročevalec in za revijo Tovariš. Sodi v genaracijo umetnikov po prvi svetovni vojni, ki je svojo likovno nadarjenost usmerila v čisto umetniško grafiko in se v njej specializirala na dunajskem grafičnem učnem in poskusnem zavodu, kakor se je imenovala tamkajšnja grafična akademija. Gabrijel Elo Justin se je rodil na današnji dan leta 1903 v Ljubljani
——
Na današnji dan leta 1923 se je v Celju rodil elektrotehnik SLAVKO HODŽAR. V začetku druge svetovne vojne je bil izseljen v Srbijo, kjer je sodeloval v narodnoosvobodilnem gibanju. Leta 1951 je diplomiral na ljubljanski tehniški visoki šoli in pozneje tudi doktoriral. Po enoletnem raziskovalnem delu v Združenih državah Amerike je leta 1967 začel prvi v Sloveniji predavati računalništvo in nekaj let pozneje postal prvi predstojnik oddelka za računalništvo in informatiko na fakulteti za elektrotehniko.
V letih od 1978 do 1981 je bil rektor ljubljanske Univerze in v tem obdobju se je univerza raširila z desetih na dvajset članic: dotedanjim so se pridružile tri akademije, ena visoka in šest višjih šol. Zaslužni profesor ljubljanske univerze Slavko Hodžar si je prizadeval tudi za uveljavljanje slovenskega jezika v stroki in tako sodeloval pri nastajanju “Slovenskega elektrotehniškega slovarja”, napisal pa je tudi več učbenikov.
—–
Ekonomist in demograf DOLFE VOGELNIK je študij prava z doktoratom končal leta 1933 v Ljubjani. Po specializaciji na statističnem inštitutu pariške univerze se je zaposlil pri Mestnem poglavarstvu Ljubjane. Po italijanskem zaporu in konfinaciji je imel nato med drugo svetovno vojno različne funkcije pri Vrhovnem štabu narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Jugoslavije. Spomladi leta 1944 je ustanovil in vodil državni statistični urad pri Nacionalnem komiteju narodne osvoboditve na otoku Visu, nato pa je bil prvi direktor Državnega statističnega urada v Beogradu. Pozneje je bil med drugim redni profesor na ekonomski fakulteti in rektor ljubljanske univerze, stalni delegat Jugoslavije v populacijski komisiji Združenih narodov ter član več mednarodnih strokovnih organizacij. Napisal je osemnajst knjig in več kot 50 znanstvenih razprav s področja socialnoekonomske statistke in demografije. Dolfe Vogelnik se je rodil na današnji dan leta 1909 na Dunaju.
6275 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Rudeži so bili rodbina slovenskih graščakov iz Ribnice na Dolenjskem v 19. stoletju in v prvi polovici 20. stoletja. Njen začetnik, Anton Rudež, se je seznanil s Zoisovim krogom in Jernej Kopitar ga je pritegnil k zbiranju ljudske dediščine in slovarskemu delu. Izobraženost in gospodarska uspešnost sta prekrili njegov neplemiški izvor in ga uvrstili med najuglednejše ljudi na Kranjskem. Ribniški grad je postal eno najpomembnejših shajališč uglednih literarnih in kulturnih delavcev zunaj Ljubljane.
Tudi Antonov sin, Jožef Anton Rudež, – rodil se je na današnji dan leta 1793 – se je ob podpori bogate domače knjižnice ter pod vplivom Stanka Vraza in Franceta Prešerna med drugim posvečal tudi narodopisnemu delu. Zaslovel je z razpravo o Kočevarjih, ki je postala temeljno delo za študij o njih. Po njegovi smrti se Rudeži, ki so gospodarili s posestjo v Ribnici, niso več toliko uveljavljali v javnem življenju, ampak so sloveli kot gospodarstveniki, zlasti gozdarski strokovnjaki. Grad z okolico so leta 1937 prodali vojski Kraljevine Jugoslavije, med drugo svetovno vojno pa je bil bombardiran in uničen.
——
Grafik, risar in ilustrator GABRIJEL JUSTIN se je pri svojem delu naslanjal na tradicijo starih lesorezov in negoval linearno, historično občuteno, tehnično kultivirano, vendar šablonsko dekorativno risbo. Kot ilustrator-lesorezec je delal za dnevnik Jutro in za revijo “Domovina”, po drugi svetovni vojni pa za časopis Slovenski poročevalec in za revijo Tovariš. Sodi v genaracijo umetnikov po prvi svetovni vojni, ki je svojo likovno nadarjenost usmerila v čisto umetniško grafiko in se v njej specializirala na dunajskem grafičnem učnem in poskusnem zavodu, kakor se je imenovala tamkajšnja grafična akademija. Gabrijel Elo Justin se je rodil na današnji dan leta 1903 v Ljubljani
——
Na današnji dan leta 1923 se je v Celju rodil elektrotehnik SLAVKO HODŽAR. V začetku druge svetovne vojne je bil izseljen v Srbijo, kjer je sodeloval v narodnoosvobodilnem gibanju. Leta 1951 je diplomiral na ljubljanski tehniški visoki šoli in pozneje tudi doktoriral. Po enoletnem raziskovalnem delu v Združenih državah Amerike je leta 1967 začel prvi v Sloveniji predavati računalništvo in nekaj let pozneje postal prvi predstojnik oddelka za računalništvo in informatiko na fakulteti za elektrotehniko.
V letih od 1978 do 1981 je bil rektor ljubljanske Univerze in v tem obdobju se je univerza raširila z desetih na dvajset članic: dotedanjim so se pridružile tri akademije, ena visoka in šest višjih šol. Zaslužni profesor ljubljanske univerze Slavko Hodžar si je prizadeval tudi za uveljavljanje slovenskega jezika v stroki in tako sodeloval pri nastajanju “Slovenskega elektrotehniškega slovarja”, napisal pa je tudi več učbenikov.
—–
Ekonomist in demograf DOLFE VOGELNIK je študij prava z doktoratom končal leta 1933 v Ljubjani. Po specializaciji na statističnem inštitutu pariške univerze se je zaposlil pri Mestnem poglavarstvu Ljubjane. Po italijanskem zaporu in konfinaciji je imel nato med drugo svetovno vojno različne funkcije pri Vrhovnem štabu narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Jugoslavije. Spomladi leta 1944 je ustanovil in vodil državni statistični urad pri Nacionalnem komiteju narodne osvoboditve na otoku Visu, nato pa je bil prvi direktor Državnega statističnega urada v Beogradu. Pozneje je bil med drugim redni profesor na ekonomski fakulteti in rektor ljubljanske univerze, stalni delegat Jugoslavije v populacijski komisiji Združenih narodov ter član več mednarodnih strokovnih organizacij. Napisal je osemnajst knjig in več kot 50 znanstvenih razprav s področja socialnoekonomske statistke in demografije. Dolfe Vogelnik se je rodil na današnji dan leta 1909 na Dunaju.
Štiri tisoč predstav gledališke igralke Berte Ukmar s Krasa Flavtist in skladatelj Fedja Rupel Denarni zavod Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Vajkard Auersperg - od diplomata v Haagu do izgnanca na Kranjskem “Dalje kot sončni žarki spremlja ljubezen ljudstva Franca Jožefa in Elizabeto!” Alojzij Repič, nestor slovenskih kiparjev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ferdinand Seidl: "Kamniške ali Savinjske Alpe, njih zgradba in njih lice" Katoliški duhovnik Izidor Završnik je po lastni volji umrl namesto sojetnika Streli na demonstrante v Škednju pri Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Oblast s sankcijami zoper kritike Jože Kerenčič, zaradi kmečkega vprašanja v nasprotju s Komunistično partijo Jože Pučnik - disident, ki je za demokratične ideje žrtvoval tudi osebno svobodo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mednarodni praznik žena Ko je italijansko osebno ime postalo obvezno Pijača neke mladosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Grafenauer - častni član Mednarodnega društva za raziskovanje ljudskega pripovedništva Slikar, književnik in alpinist Edo Deržaj Gvido Vesel - ubežnik pred fašizmom razvijal pridelavo sadja
Josip Stritar, ustvarjalec, ki je posegel v vse slovstvene vrste, zvrsti in oblike Ivanka Anžič Klemenčič - prva slovenska poklicna časnikarka Agronom Miran Marušič, zaslužen za strokovni dvig primorskega vinarstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Krško dobilo mestne pravice Jože Grdina in njegova knjigarna v Clevelandu Berta Ambrož na Evroviziji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Jurčič in nove pripovedne oblike v slovenskem slovstvu Josip Sernec - politični voditelj Štajerskih Slovencev ob koncu 19. stoletja Janez Strnad - pisec učbenikov mlade navduševal za fiziko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Angelik Hribar, skladatelj sočnih, živahnih in ljudsko obarvanih del Dramatik Jožef Krajnc o izkoriščanju in sočutju do trpečih 3. marca 1929 se je v Mariboru ohladilo na minus 17,7 stopinje Celzija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Joža Lavrenčič, literat, potisnjen v bedo in pozabo Janez Rohaček - nekoliko zadržan komik in izrazit govorni interpret Arheologinja Vera Kolšek in rimska nekropola v Šempetru pri Celju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kmetovalec – list kmetijske družbe Franjo Perič, od preporodovca do ekonomista Majda Potokar – ena naših najpomembnejših igralk povojnega časa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janko Premrl Vojko, zgled primorskega upornika proti fašizmu Kaznovan poskus sodelovanja z britansko obveščevalno službo Prvo tekmovanje za pohorsko Zlato lisico *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.* Dunajska razstava Kluba slovenskih umetnikov »Sava« Lidija Osterc in ilustracije za otroke Zadnja ustava Socialistične republike Slovenije
Albin Vilhar, klasični filolog in prevajalec v Beogradu Aleksander Bajt - oblikovalec slovenske ekonomske misli Kurenti prvič množično na ptujskih ulicah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
John Jerič, slovenski publicist in urednik v Združenih državah Viktor Avbelj - od borca za pravico do tožilca v montiranem političnem procesu Stanko Uršič in teorija množic pri pouku matematike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški botanik Friedrich Martin Joseph Welwitsch in rastlina iz grba Namibije Albin Kjuder - škofovske pravice za jugoslovanski del tržaško-koprske škofije Ivan Čargo, samosvoj slog in risbe z rdečim svinčnikom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Matija Ahácel in “Pesme po Koroškim ino Štajarskim znane” Prenova naše psihiatrične službe in Janez Kanoni »Sto enainštirideset metrov! Svetovni rekord: Jože Šlibar, Jugoslavija!« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Maister, oče generala in pesnika Rudolfa Maistra - Vojanova Albin Vengust - pobudnik letalskega reševanja v naših gorah Poezija Meter Rainer - pesmi, polne humorja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Peter Budkovič, začetnik slovenske enigmatike Sopranistka Vera Lacić in njene lirične operne vloge Slovensko planinsko društvo v Patagoniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov