Na ozemlju današnje Ljubljane se je v rimskem obdobju razvila naselbina Emona; najprej je bila vojaško taborišče, nato pa do srede 5. stoletja, ko so jo napadli Huni, civilno naselje. V Ljubljani je ohranjenih veliko ostankov iz rimske dobe in med temi je tudi dober poldrugi meter visok pozlačen bronast kip moškega. Našli so ga na današnji dan leta 1836 ob kopanju temeljev za Kazino ob Kongresnem trgu.

Kaže drobno osebo, oblečeno v togo; njena leva roka je rahlo iztegnjena, desna manjka. Spremne najdbe z gotovostjo kažejo, da gre za nagrobni spomenik; kip je bil pritrjen na približno tri metre visokem stebru s korintskim kapitlom, ki je tudi ohranjen. Izdelan naj bi bil sredi 4. stoletja, predstavlja pa verjetno emonskega meščana.  Originalni kip je restavriran in shranjen v Narodnem muzeju, kopija pa stoji na rekonstruiranem stebru v parku ob Kogresnem trgu v Ljubljani.

—-

Medtem ko so bile nekatere ulice na Dunaju in v Gradcu že asfaltirane, so na prašnih makadamskih ljubljanskih ulicah  začeli  polagati  prvi  tlak  šele na današnji dan leta 1844. S hrastovimi kockami, ki so bile prepojene s posebno lesno barvo – odporne naj bi bile proti gnitju, črvom, zmrzali in požarom – so poskusno tlakovali 300 metrov dolg del Dunajske ceste, po kateri so vozili najtežji vozovi. S kakovostjo lesnega tlaka so bili zadovoljni, vendar je pomanjkanje denarja v mestni blagajni kmalu razblinilo lepe zamisli o nadaljnjem tlakovanju ljubljanskih ulic in trgov. Tlakovanje z obsekanim kamenjem in granitnimi kockami so nadaljevali šele čez slabi dve desetletji, prvi asfalt na slovenskih tleh pa je bil verjetno položen na Zmajskem mostu v Ljubljani leta 1901.

—–

Gozdni  posestnik  in  industrialec  EDVARD  POGAČNIK  je leta 1906 v Lehnu na Pohorju kupil približno 200 hektarjev gozdov v zelo slabem stanju. Neodvisno od razvoja kontrolne metode gojenja in gospodarjenja z gozdovi v tujini je uvedel svojo lastno kontrolno metodo – redno merjenje lesnih zalog in natančno evidentiranje posekanega drevja. V štirih desetletjih je izredno izboljšal kakovost gozda, saj je letne prirastke povečal s štirih na 12 kubičnih metrov na hektar. Po drugi svetovni vojni je Gozdarskemu inštitutu Slovenije izročil bogato dokumentacijo o svojih gozdovih, ti pa so postali inštitutov raziskovalni projekt. Edvard Pogačnik se je rodil na današnji dan leta 1877 v Cerknici.

—–

Harmonikar, aranžer in pedagog  VITAL  AHAČIČ  je po diplomi na fakulteti za strojništvo v Ljubljani delal med drugim tudi v tovarni glasbil v Mengšu. Sicer pa je kot eden vodilnih izvajalcev na kromatični harmoniki sodeloval z narodnozabavnim ansamblom Zadovoljni Kranjci in Ansamblom Borisa Kovačiča, vodil pa je tudi svoj trio in spremljal pevce narodnih pesmi. Posnel je več kot petsto skladb in priredb ljudskih pesmi. S sestro, pevko Marijo Ahačič Pollak, je posnel tri kasete, nekaj več kot sto priredb, predvsem ljudskih pesmi, pa je izšlo na zgoščenkah. Vital Ahačič se je rodil na današnji dan leta 1933 v Tržiču.

—–

Deset dni po zasedbi Slovenije, aprila leta 1941, je v Murski Soboti nemški okupator slovesno izročil oblast v Prekmurju Madžarom. Tako kot Nemci tudi Madžari niso priznavali domačemu prebivalstvu, da je del slovenskega narodnega telesa. V dokaz so se oprijeli vendske teorije o izvoru prekmurskega slovensko govorečega prebivalstva, čeprav je imelo le-to avtohton izvor.

Po izročitveni slovesnosti so se Nemci umaknili, v Prekmurje pa so prišle madžarske vojaške enote in uvedle  madžarsko vojaško upravo s poveljstvoma v Murski Soboti in Lendavi. Namen uprave je bil pripraviti vse potrebno za madžarizacijo pokrajine, a madžarska zasedba je že kmalu povzročila nastanek slovenskega odporniškega gibanja. V nekaj procesih so Madžari obsodili na smrt več aktivistov, mnoge, med njimi največ Judov, pa  odpeljali v koncentracijska taborišča v Nemčiji