Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Glasbenik in dirigent FILIP BERNARD se je rodil na današnji dan leta 1896 na Jesenicah. Sicer se je izučil za železostrugarja, a se je posvetil glasbi; izpopolnjeval se je na ljubljanskem konservatoriju in deloval kot dirigent tovarniških, delavskih in poklicnih orkestrov in zborov. V letih med prvo in drugo svetovno vojno je sodeloval v naprednem gibanju, aprila leta 1941 pa so na njegovem domu na Vodnikovi cestri v Ljubljani ustanovili glavno poveljstvo slovenskih partizanskih čet.
Leto pozneje so ga konfinirali v Abruce v srednji Italiji, po italijanski kapitulaciji pa je prišel v Gravino in bil med ustanovitelji pevskega zbora narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije »Srečko Kosovel«. Po osvoboditvi je v Mariboru sodeloval pri ustanovitvi povojne Opere, nato pa se je vrnil v Ljubljano v Slovensko filharmonijo in v radijski orkester. Filip Bernard je napisal tudi več popularnih glasbenih del.
—–
Etnolog, romanist in lutkar NIKO KURET je na ljubljanski univerzi leta 1930 diplomiral iz romanistike in primerjalne književnosti, leta 1946 iz etnologije, deset let pozneje pa je doktoriral. Najprej je bil srednješolski profesor, od leta 1958 pa je delal na Inštitutu za slovensko narodopisje pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, nazadnje kot znanstveni svetnik. Pisal je teoretične eseje o sodobnem gledališču, urejal revijo Ljudski oder in knjižno zbirko z enakim naslovom, prirejal stare slovenske ljudske igre,
raziskoval liturgične igre na Slovenskem ter sintetično in analitično prikazal ljudsko gledališče, predvsem lutkarstvo in ziljsko štehvanje.
Med njegovimi deli velja posebej omeniti »Praznično leto Slovencev«, s katerim je obudil spomin na številne običaje in navade slovenskega ljudstva. Zanj je v Palermu dobil nagrado Giuseppe Pietrè, za ljudsko dramatiko pa Herderjevo nagrado na Dunaju. Kot eden začetnikov slovenskega lutkovnega gledališča je leta 1934 v Kranju ustanovil prvi oder ročnih lutk, nekaj let pozneje pa je s svojo lutkarsko »Pavlihovo druščino« uveljavil stalnega junaka – burkeža Pavliho. Leta 1991 je Niko Kuret postal redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Rodil se je na današnji dan leta 1906 v Trstu.
—–
Dramska igralka in pisateljica ALJA TKAČEV je po diplomi na Akademiji za igralsko umetnost leta 1957 kot svobodna umetnica ustanovila gledališko skupino »Komedijantski atelje«, v letih od 1964 do 80 je bila stalna članica Slovenskega mladinskega gledališča, nato pa Lutkovnega gledališča Ljubljana. Bila je igralka z veliko govorno kulturo in privrženka tako imenovanega totalnega gledališča.
Njen igralski razpon je segal od otroških, dekliških in fantovskih likov do pretanjenih upodobitev sodobnih žensk in groteskno parodiranih likov nerealnih bitij. Alja Tkačev je pisala tudi pesmi, prozo, dramska besedila, lutkovne in radijske igre ter pogosto nastopala v oddajah za otroke na ljubljanskem radiu. Rodila se je na današnji dan leta 1934 v Ljubljani.
6275 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Glasbenik in dirigent FILIP BERNARD se je rodil na današnji dan leta 1896 na Jesenicah. Sicer se je izučil za železostrugarja, a se je posvetil glasbi; izpopolnjeval se je na ljubljanskem konservatoriju in deloval kot dirigent tovarniških, delavskih in poklicnih orkestrov in zborov. V letih med prvo in drugo svetovno vojno je sodeloval v naprednem gibanju, aprila leta 1941 pa so na njegovem domu na Vodnikovi cestri v Ljubljani ustanovili glavno poveljstvo slovenskih partizanskih čet.
Leto pozneje so ga konfinirali v Abruce v srednji Italiji, po italijanski kapitulaciji pa je prišel v Gravino in bil med ustanovitelji pevskega zbora narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije »Srečko Kosovel«. Po osvoboditvi je v Mariboru sodeloval pri ustanovitvi povojne Opere, nato pa se je vrnil v Ljubljano v Slovensko filharmonijo in v radijski orkester. Filip Bernard je napisal tudi več popularnih glasbenih del.
—–
Etnolog, romanist in lutkar NIKO KURET je na ljubljanski univerzi leta 1930 diplomiral iz romanistike in primerjalne književnosti, leta 1946 iz etnologije, deset let pozneje pa je doktoriral. Najprej je bil srednješolski profesor, od leta 1958 pa je delal na Inštitutu za slovensko narodopisje pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, nazadnje kot znanstveni svetnik. Pisal je teoretične eseje o sodobnem gledališču, urejal revijo Ljudski oder in knjižno zbirko z enakim naslovom, prirejal stare slovenske ljudske igre,
raziskoval liturgične igre na Slovenskem ter sintetično in analitično prikazal ljudsko gledališče, predvsem lutkarstvo in ziljsko štehvanje.
Med njegovimi deli velja posebej omeniti »Praznično leto Slovencev«, s katerim je obudil spomin na številne običaje in navade slovenskega ljudstva. Zanj je v Palermu dobil nagrado Giuseppe Pietrè, za ljudsko dramatiko pa Herderjevo nagrado na Dunaju. Kot eden začetnikov slovenskega lutkovnega gledališča je leta 1934 v Kranju ustanovil prvi oder ročnih lutk, nekaj let pozneje pa je s svojo lutkarsko »Pavlihovo druščino« uveljavil stalnega junaka – burkeža Pavliho. Leta 1991 je Niko Kuret postal redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Rodil se je na današnji dan leta 1906 v Trstu.
—–
Dramska igralka in pisateljica ALJA TKAČEV je po diplomi na Akademiji za igralsko umetnost leta 1957 kot svobodna umetnica ustanovila gledališko skupino »Komedijantski atelje«, v letih od 1964 do 80 je bila stalna članica Slovenskega mladinskega gledališča, nato pa Lutkovnega gledališča Ljubljana. Bila je igralka z veliko govorno kulturo in privrženka tako imenovanega totalnega gledališča.
Njen igralski razpon je segal od otroških, dekliških in fantovskih likov do pretanjenih upodobitev sodobnih žensk in groteskno parodiranih likov nerealnih bitij. Alja Tkačev je pisala tudi pesmi, prozo, dramska besedila, lutkovne in radijske igre ter pogosto nastopala v oddajah za otroke na ljubljanskem radiu. Rodila se je na današnji dan leta 1934 v Ljubljani.
Vuzemski ali velikonočni ponedeljek Tone Seliškar - od socialnega ekspresionizma k novi stvarnosti Prvi samostojni proračun Republike Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Verski praznik na prvo nedeljo po prvi pomladni polni luni Naša najvplivnejša pesnica z začetka 20. stoletja "Ne topovska krogla z laškega − »izpodnebnik« z vesolja" Ljudsko štetje leta 1931 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ognjena katastrofa prizadela Tržič Slikarska družina Koželj iz Kamnika Temelji sodobne patronažne zdravstvene nege pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Santorio Santorio - inovator v zdravstvu 17. stoletja Franc Hladnik - ustanovitelj ljubljanskega botaničnega vrta Tragična nesreča spodbudila organizirano reševanje v gorah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Rapoc – »gospodarska uspešnost je pogoj za neodvisnost družbe« Josip Mantuani, zbiralec gradiva za slovensko glasbeno zgodovino Branislava Sušnik, antropologinja v Latinski Ameriki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jan Plestenjak in trpke zgodbe iz škofjeloškega hribovskega okolja Ciril Praček, eden naših prvih tekmovalcev v alpskem smučanju Nasledstvo tradicije predvojnega Akademskega študentskega moškega pevskega zbora *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Mencinger - z dobrodušnim humorjem o kulturnih in družbenih razmerah Jože Felc - psihiater, pesnik in pripovednik Poraz italijanske okupacijske vojske v Jelenovem Žlebu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jožef Marija Schemerl, gradbeni strokovnjak 18. stoletja Dr. Franc Kovačič, osrednja osebnost znanstvenega Maribora prve polovice 20. stoletja Prvo veliko mednarodno tekmovanje v dolini pod Poncami *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Gregor Somer »vzorni učitelj« na Koroškem Manko Golar in »Okrogle o Veržéncih« Pravna podlaga za nasilno mobilizacijo slovenskih fantov v nemško armado *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jurij Vega, matematik, ki je prispeval k znanstveni revoluciji Zgodovinarka filozofije Alma Sodnik Gabrijel Tomažič, raziskovalec travniških rastlinskih združb in borovih gozdov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Codelli - izumitelj iz Ljubljane Fizik Gvido Pregl in raziskave reaktorjev Pomembna vojaška vaja marca 1991 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jurij Slatkonja dunajski škof slovenskega rodu Janko Glazer, lirik domače pokrajine – pesnik Pohorja Milena Godina - od mariborskega do skopskega gledališča in nazaj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Wagner in začetki sistematičnega opazovanja vremena Antologijska dela Primoža Ramovša Dušan Pirjevec - raziskovalec slovenske moderne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Literarni teoretik Josip Puntar o lepoti v Prešernovi umetnosti Fašistični zločin pri Strunjanu Jože Privšek - glasbenik, odličen na vseh področjih delovanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški zgodovinski zgled za prvo ameriško ustavo Srečko Kosovel, osebnost avantgardne poezije Božena Ravnihar in diagnostika rakavih obolenj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenščina z odredbo jezik uradovanja na sodiščih Jože Pokorn o notranji in zunanji vrednosti denarja Človek na smučeh prvič preletel magično mejo 200 metrov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jože Krivec - literatov pot od Haloz do Argentine Dr. Bogo Grafenauer, zgodovinar bogatega znanstvenega opusa Politični konsenz študentov – a le za kratek čas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Saša Šantel, začetnik novejše slovenske grafike Vesna, mesečnik liberalnih dijakov in visokošolcev Elfie Mayerhofer - iz Maribora k filmu in na svetovne glasbene odre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetki delovnopravne zakonodaje pri nas Engelbert Besednjak je za narodnostne in gospodarske pravice manjšine posredoval pri diktatorju Po Mariji Bernetič je poimenovan park v tržaški občini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Hugo Wolf, eden največjih skladateljev romantičnega samospeva Anton Žnideršič, inovator v čebelarstvu Jože Bernik, eden pobudnikov Svetovnega slovenskega kongresa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov