Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V začetku 19. stoletja je kajenje med meščanstvom spet postalo modno. Višji sloji so začeli opuščati staromodno njuhanje, nižji pa tobaka niso več žvečili, saj so nova pravila vedenja prepovedovala pljuvanje. Uveljavile so se cigare in pipe, cigarete pa so vlekli zlasti ljudje v umetniških poklicih. Oblasti so prav kmalu začele prepovedovati kajenje na javnih mestih; to naj bi bilo povezano s požarno varnostjo.
Tako je tudi kranjski intendant na današnji dan leta 1811 prepovedal Ljubljančanom po ulicah in trgih kaditi cigare in pipe brez “pokrovcev”. Nasprotovanje prebivalstva po vsem cesarstvu je bilo izredno močno in leta 1848 so prepoved ukinili. Člani narodne garde, recimo, so potem kadili tudi med paradami in celo pri službi božji. Oblasti so prepoved kajenja na javnih krajih za krajši čas spet uveljavile, leta 1852 pa so jo dokončno odpravile.
—–
Slikar, grafik in muzealec FRANJO STIPLOVŠEK je obiskoval Umetno-obrtno šolo na Dunaju, likovno akademijo v Zagrebu, v grafiki pa se je izpopolnjeval v Benetkah in Firencah. V letih od 1941 do 53 je služboval kot profesor na meščanski šoli oziroma gimnaziji v Krškem, nato pa postal ravnatlej tamkajšnjega Posavskega muzeja. Njegova umetniška dela so temeljila na risarski natančnosti in plastični modelaciji, slogovno pa je izhajal iz dediščine secesije in ekspresionizma. Leta 1924 je v ciklu lesorezov »Stari Maribor – Ulice« zlasti s svetlobnimi kontrasti ustvaril gledališko občuteno dramatično razpoloženje, v ciklu »Stari Maribor – Skriti kotički« tri leta pozneje pa je Stiplovšek ekspresionistično intenzivnost že umiril v duhu plastične nove stvarnosti. V njegovih lesorezih je čutiti prizadevanje za tehnično popolnost starih mojstrov, slikarska dela pa izpričujejo skrajno doslednost in sistematičnost. Franjo Stiplovšek se je rodil na današnji dan pred 120-imi leti v Malinski na otoku Krku.
——
Ko je spomladi leta 1899 na Dunaju izšel »Slovenski pravopis« kot samostojna knjiga, je glasilo Zveze slovenskih učiteljskih društev »Popotnik« zapisalo: »To je težko pričakovana knjiga, katere je učiteljem treba kot ribi vode!« Po naročilu takratnega avstrijskega ministrstva za uk in bogočastje jo je napisal Fran Levec, osrednja osebnost takratnega slovenskega kulturnega prizorišča, gimnazijski profesor na ljubljanski realki, šolski nadzornik ljubljanskih slovenskih ljudskih šol, predsednik Slovenske matice in nekdanji urednik Ljubljanskega zvona.
Poleg pravopisnih pravil je bil v knjigi še pravopisni slovarček in več pravorečnih navodil ter opozorila na posebnosti v oblikoslovju, besedotvorju in skladnji. Takoj po izidu se je seveda razvnela polemika o njegovi zasnovi in posameznih določilih (o branju črke »l« na primer; podobno je bilo šest desetletij pozneje v primeru »bravec/bralec«), a Levčev Pravopis je pri večini slovensko pišočih dobil pomen poglavitnega normativnega priročnika tudi za pravorečje ter za slovnična in besedoslovna vprašanja.
——
Pravnik PETER KOBÈ se je rodil na današnji dan leta 1916 v Škofji Loki. Po vojni je delal pri javnem tožilstvu, pozneje pa je predaval na pravni fakulteti v Ljubljani. Leta 1966 je postal redni profesor za kazensko procesno pravo, bil dekan te fakultete, predsednik sveta odvetniške zbornice Slovenije ter v letih od 1968 do 83 glavni urednik revije Pravnik. Kot strokovnjak za kazensko procesno in materialno pravo ter za kriminologijo se je Peter Kobe uvrstil med najpomembnejše osebnosti kazenskopravnih znanosti doma in v tujini.
6242 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
V začetku 19. stoletja je kajenje med meščanstvom spet postalo modno. Višji sloji so začeli opuščati staromodno njuhanje, nižji pa tobaka niso več žvečili, saj so nova pravila vedenja prepovedovala pljuvanje. Uveljavile so se cigare in pipe, cigarete pa so vlekli zlasti ljudje v umetniških poklicih. Oblasti so prav kmalu začele prepovedovati kajenje na javnih mestih; to naj bi bilo povezano s požarno varnostjo.
Tako je tudi kranjski intendant na današnji dan leta 1811 prepovedal Ljubljančanom po ulicah in trgih kaditi cigare in pipe brez “pokrovcev”. Nasprotovanje prebivalstva po vsem cesarstvu je bilo izredno močno in leta 1848 so prepoved ukinili. Člani narodne garde, recimo, so potem kadili tudi med paradami in celo pri službi božji. Oblasti so prepoved kajenja na javnih krajih za krajši čas spet uveljavile, leta 1852 pa so jo dokončno odpravile.
—–
Slikar, grafik in muzealec FRANJO STIPLOVŠEK je obiskoval Umetno-obrtno šolo na Dunaju, likovno akademijo v Zagrebu, v grafiki pa se je izpopolnjeval v Benetkah in Firencah. V letih od 1941 do 53 je služboval kot profesor na meščanski šoli oziroma gimnaziji v Krškem, nato pa postal ravnatlej tamkajšnjega Posavskega muzeja. Njegova umetniška dela so temeljila na risarski natančnosti in plastični modelaciji, slogovno pa je izhajal iz dediščine secesije in ekspresionizma. Leta 1924 je v ciklu lesorezov »Stari Maribor – Ulice« zlasti s svetlobnimi kontrasti ustvaril gledališko občuteno dramatično razpoloženje, v ciklu »Stari Maribor – Skriti kotički« tri leta pozneje pa je Stiplovšek ekspresionistično intenzivnost že umiril v duhu plastične nove stvarnosti. V njegovih lesorezih je čutiti prizadevanje za tehnično popolnost starih mojstrov, slikarska dela pa izpričujejo skrajno doslednost in sistematičnost. Franjo Stiplovšek se je rodil na današnji dan pred 120-imi leti v Malinski na otoku Krku.
——
Ko je spomladi leta 1899 na Dunaju izšel »Slovenski pravopis« kot samostojna knjiga, je glasilo Zveze slovenskih učiteljskih društev »Popotnik« zapisalo: »To je težko pričakovana knjiga, katere je učiteljem treba kot ribi vode!« Po naročilu takratnega avstrijskega ministrstva za uk in bogočastje jo je napisal Fran Levec, osrednja osebnost takratnega slovenskega kulturnega prizorišča, gimnazijski profesor na ljubljanski realki, šolski nadzornik ljubljanskih slovenskih ljudskih šol, predsednik Slovenske matice in nekdanji urednik Ljubljanskega zvona.
Poleg pravopisnih pravil je bil v knjigi še pravopisni slovarček in več pravorečnih navodil ter opozorila na posebnosti v oblikoslovju, besedotvorju in skladnji. Takoj po izidu se je seveda razvnela polemika o njegovi zasnovi in posameznih določilih (o branju črke »l« na primer; podobno je bilo šest desetletij pozneje v primeru »bravec/bralec«), a Levčev Pravopis je pri večini slovensko pišočih dobil pomen poglavitnega normativnega priročnika tudi za pravorečje ter za slovnična in besedoslovna vprašanja.
——
Pravnik PETER KOBÈ se je rodil na današnji dan leta 1916 v Škofji Loki. Po vojni je delal pri javnem tožilstvu, pozneje pa je predaval na pravni fakulteti v Ljubljani. Leta 1966 je postal redni profesor za kazensko procesno pravo, bil dekan te fakultete, predsednik sveta odvetniške zbornice Slovenije ter v letih od 1968 do 83 glavni urednik revije Pravnik. Kot strokovnjak za kazensko procesno in materialno pravo ter za kriminologijo se je Peter Kobe uvrstil med najpomembnejše osebnosti kazenskopravnih znanosti doma in v tujini.
Praznik, ki so ga v 9. stoletju premaknili iz majskega v novembrski čas Znamenite negovske čelade Rudolf Maister: »Maribor in vso spodnjo Štajersko razglašam za jugoslovansko posest« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Reformacija in prve knjige v našem jeziku Janko Ogris - deželni poslanec Koroške slovenske stranke Stane Jarm - kipar, presunjen z bolečino med in povojnega trpljenja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Matija Malešič - Belokranjec v slovensko literaturo uvede prekmursko pokrajino Ivan Karlo Sancin - ne le virtuoz, tudi mojster izdelave violin Stane Kavčič - politik, ki je prehiteval čas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dragan Karel Šanda in pesniška naveza s Srečkom Kosovelom Ferdo Kozak - avtor družbenokritične literature Franc Jakopin – imenoslovec, strokovnjak za vzhodnoslovansko jezikoslovje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ksaver Meško - pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Kmet Simon Kos - tigrovec odgovoren za Baško grapo Katarina Hribar - telovadka na olimpijadi v Berlinu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Krol Grossman in naše prve gibljive slike Ivan Pregelj - dela pomembnega pripovednika Jožko Lukež - na tržaškem odru odigral več kot 300 vlog *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Grof Jožef Emanuel Barbo – Waxsenstein, plemič, ki se je opredelil za slovenstvo Karel Širok, literat, konzularni uslužbenec in obveščevalec France Slana, nadaljevalec slovenskega slikarskega izročila *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Maks Obersnel - ustanovitelj Splošne posojilnice v Trstu France Klopčič - zapornik v Jugoslaviji in v Sovjetski zvezi Lajči Pandur - krajinarjeva panonska motivika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljansko dramatično društvo Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov Uničen in ponovno postavljen spomenik partizanski zmagi na Koroškem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Orkester Slovenske filharmonije Igralski posluh za krhke odrske podobe Odstop slovenskega nadškofa v Gorici *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Ksaver Križman - mojster izdelave orgel Zdravnik Viljem Kovač - ustanovitelj otroške bolnišnice v Ljubljani Kristina Brenk in prigode Pike Nogavičke "Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Kratek navòd v številčenju« in »Kratko številoslovje« Eden pionirjev slovenske radijske tehnike Literat za vse generacije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Šentpavelski benediktinci podelijo posesti v bližini Maribora Kazni za starše, ki otrok niso pošiljali v šolo Slovenska krščanskosocialna zveza za Koroško *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eno osrednjih imen povojne slovenske arhitekture Režiser radijskih iger Eden prvih večjih napadov na italijanske okupacijske sile *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konservativna trojica staroslovencev Za Ljutomerom in Žalcem – tretji slovenski tabor v Šempasu Inventarna knjiga ‒ najpomembnejši galerijski dokument *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kipar – odličen portretist Violončelist in glasbeni pedagog iz Brna Od ilegalnega pevca do igralca *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Urednik Slovenskega biografskega leksikona Vizionar prostorskega razvoja Murske Sobote Dunajsko opozorilo na položaj manjšin *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ptujski strokovnjak za rimsko obdobje »Goriški slavček« – naš največji lirik med Jenkom in moderno Ena najuspešnejših slovenskih jadralnih letalk *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Ilirija oživljena« Zapisan koroškemu ljudskemu glasbenemu izročilu »Klub koroških Slovencev«. *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi popis prebivalstva po spolu, starosti in stanu Pisec romana o bojih za severno mejo Geologove raziskave slovenskega prostora *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov