Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
IVAN ŠAŠELJ je bil leta 1883 v Ljubljani posvečen v duhovnika, pozneje pa je postal župni upravitelj na Otočcu in župnik v Adlešičih. Raziskoval je cerkveno in krajevno zgodovino ter predvsem v Beli krajini zapisoval ljudsko izročilo (pregovore), za Deželni muzej v Ljubljani pa je zbiral ljudska oblačila, vezenine in druge predmete. Ivan Šašelj se je rodil na današnji dan leta 1859 v Mokronogu.
—–
Francoski jezikoslovec LUCIEN TESNIÈRE se je rodil na današnji dan leta 1893 v kraju Mont-Saint-Aignan v Franciji. Leta 1914 je diplomiral na pariški Sorboni. Sedem let pozneje je prišel v Ljubljano, bil na filozofski fakulteti lektor za francoski jezik ter prvi ravnatelj Francoskega inštituta v Ljubljani. Po preučitvi dvojine v slovenskem knjižnem in govorjenem jeziku (med raziskovanjem je prepotoval vso Slovenijo) je leta 1925 v Parizu izdal za to področje dve temeljni deli. Z njima je v Franciji promoviral in utemeljil lingvistično geografijo ter njene metode uporabil še v nekaterih razpravah o slovenskem glasoslovju in skladnji. Leta 1953 je francoski jezikoslovec Lucien Tesniere postal dopisni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
—–
Gledališka igralka VIKA PODGORSKA, s pravim imenom Hedvika Čuš, se je rodila na današnji dan pred 120-imi leti v Mačah v Rožu na Koroškem. Otroštvo in mladostna leta je preživela v vasi Sedlo v Breginjskem kotu in v Gorici, po svetovni vojni pa se je naselila v Mariboru. Bila je uradnica na okrajnem glavarstvu, hkrati pa je obiskovala dramsko šolo svojega poznejšega soproga, režiserja Hinka Nučiča, ko je ta ustanovil novo slovensko gledališče na severni meji.
Dve leti je igrala v mariborskem Narodnem gledališču, nato pa je z možem odšla v Zagreb in se kmalu uveljavila kot prva tragedinja Hrvaškega narodnega gledališča. V njem je igrala do leta 1958. Vika Podgorska je v Sloveniji, tako kot Hinko Nučič, gostovala le priložnostno, čeprav so nekateri kritiki in tudi režiserji zahtevali njuno vrnitev na slovenske odre. Za svoje delo je prejela visoka priznanja, med drugim Nazorjevo nagrado za življenjsko delo, Sterijevo nagrado in nagrado AVNOJ.
6276 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
IVAN ŠAŠELJ je bil leta 1883 v Ljubljani posvečen v duhovnika, pozneje pa je postal župni upravitelj na Otočcu in župnik v Adlešičih. Raziskoval je cerkveno in krajevno zgodovino ter predvsem v Beli krajini zapisoval ljudsko izročilo (pregovore), za Deželni muzej v Ljubljani pa je zbiral ljudska oblačila, vezenine in druge predmete. Ivan Šašelj se je rodil na današnji dan leta 1859 v Mokronogu.
—–
Francoski jezikoslovec LUCIEN TESNIÈRE se je rodil na današnji dan leta 1893 v kraju Mont-Saint-Aignan v Franciji. Leta 1914 je diplomiral na pariški Sorboni. Sedem let pozneje je prišel v Ljubljano, bil na filozofski fakulteti lektor za francoski jezik ter prvi ravnatelj Francoskega inštituta v Ljubljani. Po preučitvi dvojine v slovenskem knjižnem in govorjenem jeziku (med raziskovanjem je prepotoval vso Slovenijo) je leta 1925 v Parizu izdal za to področje dve temeljni deli. Z njima je v Franciji promoviral in utemeljil lingvistično geografijo ter njene metode uporabil še v nekaterih razpravah o slovenskem glasoslovju in skladnji. Leta 1953 je francoski jezikoslovec Lucien Tesniere postal dopisni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
—–
Gledališka igralka VIKA PODGORSKA, s pravim imenom Hedvika Čuš, se je rodila na današnji dan pred 120-imi leti v Mačah v Rožu na Koroškem. Otroštvo in mladostna leta je preživela v vasi Sedlo v Breginjskem kotu in v Gorici, po svetovni vojni pa se je naselila v Mariboru. Bila je uradnica na okrajnem glavarstvu, hkrati pa je obiskovala dramsko šolo svojega poznejšega soproga, režiserja Hinka Nučiča, ko je ta ustanovil novo slovensko gledališče na severni meji.
Dve leti je igrala v mariborskem Narodnem gledališču, nato pa je z možem odšla v Zagreb in se kmalu uveljavila kot prva tragedinja Hrvaškega narodnega gledališča. V njem je igrala do leta 1958. Vika Podgorska je v Sloveniji, tako kot Hinko Nučič, gostovala le priložnostno, čeprav so nekateri kritiki in tudi režiserji zahtevali njuno vrnitev na slovenske odre. Za svoje delo je prejela visoka priznanja, med drugim Nazorjevo nagrado za življenjsko delo, Sterijevo nagrado in nagrado AVNOJ.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Ljubljanski škof zahteva slovenščino v javnem življenju Slovenskogoriški agronom v Mostarju Žrtev dahavskih procesov Ljubljanska evangeličanska cerkev spet v lasti cerkvene občine
Prvi predsednik Slovenske matice. Časnikar v politiki katoliškega tabora. Prežihov Voranc – socialni realist. 80 let od prihoda največje skupine slovenskih jetnic in jetnikov v Auschwitz.
Gašper Rojko postane rektor Karlove univerze v Pragi Taborsko dogajanje v Ljutomeru Akademsko društvo Adrija Glasbeni ustvarjalec džezovskih ritmov
Prva stalna poštna zveza pri nas Od vroclavskega do ljubljanskega odra Izvrsten karikaturist in pomemben knjižni ilustrator Porušen in čez devet let spet odprt solkanski železniški most
Na vrhu Triglava postavili Aljažev stolp … S težavami do Narodnega doma v Celju … Slavko Jan, režiser enega izmed mejnikov v razvoju Slovenskega gledališča … Začetek serijske proizvodnje avtomobilov na Slovenskem …
Morilski udar strele na Donački gori … Mileva Zakrajšek, žlahtna odrska interpretka materinskih likov … Mitja Šarabon, eden najplodovitejših piscev sonetov … Miha Mate, Ribničan piše za mladino …
Statut mesta Ptuj iz zgodnjega 16. stoletja … Marta Paulin - Brina, ena izmed začetnic sodobnega plesa pri nas … Ivan Šček, skladatelj, ki je ustvaril »pravljični balet« … Zgodovinski uspeh alpinističnega para Mira Debelak in Stanko Tominšek v severni steni Špika …
Ožbalt Gutsman, jezikoslovec s Koroškega … Manica Koman, pripovedovalka pravljic in otroških zgodb … Dr. Janez Stanovnik, od krščanskega socialista do predsednika republiškega predsedstva … Začetek televizijskega oddajanja na Slovenskem …
Mihael Štrukelj, redni profesor gradbeništva v Helsinkih »Pil sem te in ne izpil, Ljubezen ...« Egon Kunej, skladatelj in zborovodja Nacistične deportacije in ukradeni otroci
Iz zgodovine nesreč v naših gorah … Denarna reforma podonavske monarhije … Viktor Sulčič, arhitekt v Argentini … Boris Gregorka, trener na poti do olimpijskih odličij …
Matevž Ravnikar, prvi zapisovalec ugank, ljudskih pesmi in pravljic ... Ivan Jožef Tomažič, škof, ki se je uprl zahtevi nacistov ... Samopostrežne trgovine prihajajo ... Kratka zgodovina »železne zavese« ...
Satirični roman – parodija na pisateljstvo Ugledno ime slovenske pedagogike Politični konflikt namesto avtoceste Osimski sporazumi veljavni
Zaradi politične neprimernosti ob profesuro Svetovni rekorder v kegljanju Direktorica Inštituta za načrtovanje družine Usmrtitev prvih partizanskih upornikov med drugo svetovno vojno
Neveljaven email naslov