Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Z razvojem proizvodnje in trgovine se je tudi na Slovenskem pokazala potreba po strokovno izšolanem kadru. Ljubljanski trgovci so zato sklenili ustanoviti trgovsko šolo in za pomoč zaprosili znanega graškega organizatorja tovrstnega izobraževanja Jakoba Mahra. Ta je leta 1834 v Ljubljani odprl trgovsko šolo z dvema oddelkoma: triletno nedeljsko šolo za vajence in pomočnike trgovske stroke ter dveletno vsakodnevno šolo za učence, ki so se šele nameravali zaposliti v trgovinski stroki.
V drugi, zahtevnejši oddelek, so sprejemali učence s končanima dvema razredoma gimnazije. Šolarji so živeli v internatu. Poleg splošnih predmetov so učitelji v tridesetih urah na teden poučevali še nemščino, francoščino, angleščino, italijanščino, risanje in glasbo. Mahrovo trgovsko šolo v Ljubljani, ki je slovela kot prva tovrstna izobraževalna ustanova v Avstriji, so poleg Slovencev obiskovali zlasti Italijani, Srbi in Hrvati ter posamezni gojenci iz Češke, Grčije, Ogrske in od drugod. Ob njenem največjem razcvetu leta 1909 je bilo v zavodu skoraj tristo slušateljev.
—–
Pisateljica LAVOSLAVA TURK se je rodila na današnji dan leta 1895 v Zadobrovi. Za šolsko sestro se je šolala v Celju, po pripravnici v Mariboru in končanem učiteljišču v Ljubljani ter po zaobljubi leta 1921 pa je odšla v Združene države Amerike. Poučevala je v Kansas Cityju in Sheboyganu ter pomagala ustanoviti provincialni dom in noviciat v Lemontu. Več let je anonimno pisala za Ave Maria Koledar. Lavoslava Turk je leta 1974 objavila avtobiografsko izpoved “Pesem šolske sestre”.
—–
Baritonist VEKOSLAV JANKO je bil do leta 1960 eden najpomembnejših pevcev svojega rodu z obsežnim operetnim in opernim repertoarjem. Pel je v Zagrebu, Celju, Mariboru in od leta 1926 v ljubljanski Operi. Rodil se je na današnji dan leta 1899 v Rušah pri Mariboru.
—–
Na današnji dan leta 1913 se je v Brestu v Belorusiji rodil klimatolog in meteorolog VITAL MANÓHIN. Študiral je v Ljubljani in bil pozneje tu srednješolski profesor ter predavatelj na biotehniški fakulteti. Med drugim je delal v Zavodu za meteorologijo in geodinamiko na Hidrometeorološkem zavodu Slovenije. Napisal je več kot deset študij o temperaturah, podnebnih nihanjih in posebnostih ljubljanske klime. Za svoje delo je dobil leta 1939 in 40 nagradi mesta Ljubljane. Vital Manohin je napisal tudi nekaj klimatoloških in meteoroloških učbenikov.
—–
Skladatelj, pianist in dirigent MARIO RIJAVEC je glasbo vzljubil že v otroških letih, saj je bila njegova mama pianistka, oče pa znan slovenski operni pevec, tenorist Josip Rijavec. Mario je z Radiem Ljubljana začel sodelovati jeseni leta 1945 kot pianist v plesnem orkestru. Pozneje je bil v Ljubljanskem jazz ansamblu, ki je zarisal novo smer v slovenski zabavni glasbi, pianist in pisec skoraj vseh aranžmajev, ter član legendarne vokalne skupine Optimisti, ki je prva pri nas utrla pot slogu ameriških vokalnih kvartetov.
Leta 1968 je na ljubljanski akademiji za glasbo diplomiral z nalogo “Razvoj jazza”. Po končani aktivni glasbeni karieri se je na Radiu Ljubljana posvetil producentstvu zabavne glasbe, vendar je še vedno pisal številne priredbe in se uveljavil kot eden mojstrov orkestracije pri nas. Mario Rijavec se je rodil na današnji dan leta1921 v Zagrebu.
6275 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Z razvojem proizvodnje in trgovine se je tudi na Slovenskem pokazala potreba po strokovno izšolanem kadru. Ljubljanski trgovci so zato sklenili ustanoviti trgovsko šolo in za pomoč zaprosili znanega graškega organizatorja tovrstnega izobraževanja Jakoba Mahra. Ta je leta 1834 v Ljubljani odprl trgovsko šolo z dvema oddelkoma: triletno nedeljsko šolo za vajence in pomočnike trgovske stroke ter dveletno vsakodnevno šolo za učence, ki so se šele nameravali zaposliti v trgovinski stroki.
V drugi, zahtevnejši oddelek, so sprejemali učence s končanima dvema razredoma gimnazije. Šolarji so živeli v internatu. Poleg splošnih predmetov so učitelji v tridesetih urah na teden poučevali še nemščino, francoščino, angleščino, italijanščino, risanje in glasbo. Mahrovo trgovsko šolo v Ljubljani, ki je slovela kot prva tovrstna izobraževalna ustanova v Avstriji, so poleg Slovencev obiskovali zlasti Italijani, Srbi in Hrvati ter posamezni gojenci iz Češke, Grčije, Ogrske in od drugod. Ob njenem največjem razcvetu leta 1909 je bilo v zavodu skoraj tristo slušateljev.
—–
Pisateljica LAVOSLAVA TURK se je rodila na današnji dan leta 1895 v Zadobrovi. Za šolsko sestro se je šolala v Celju, po pripravnici v Mariboru in končanem učiteljišču v Ljubljani ter po zaobljubi leta 1921 pa je odšla v Združene države Amerike. Poučevala je v Kansas Cityju in Sheboyganu ter pomagala ustanoviti provincialni dom in noviciat v Lemontu. Več let je anonimno pisala za Ave Maria Koledar. Lavoslava Turk je leta 1974 objavila avtobiografsko izpoved “Pesem šolske sestre”.
—–
Baritonist VEKOSLAV JANKO je bil do leta 1960 eden najpomembnejših pevcev svojega rodu z obsežnim operetnim in opernim repertoarjem. Pel je v Zagrebu, Celju, Mariboru in od leta 1926 v ljubljanski Operi. Rodil se je na današnji dan leta 1899 v Rušah pri Mariboru.
—–
Na današnji dan leta 1913 se je v Brestu v Belorusiji rodil klimatolog in meteorolog VITAL MANÓHIN. Študiral je v Ljubljani in bil pozneje tu srednješolski profesor ter predavatelj na biotehniški fakulteti. Med drugim je delal v Zavodu za meteorologijo in geodinamiko na Hidrometeorološkem zavodu Slovenije. Napisal je več kot deset študij o temperaturah, podnebnih nihanjih in posebnostih ljubljanske klime. Za svoje delo je dobil leta 1939 in 40 nagradi mesta Ljubljane. Vital Manohin je napisal tudi nekaj klimatoloških in meteoroloških učbenikov.
—–
Skladatelj, pianist in dirigent MARIO RIJAVEC je glasbo vzljubil že v otroških letih, saj je bila njegova mama pianistka, oče pa znan slovenski operni pevec, tenorist Josip Rijavec. Mario je z Radiem Ljubljana začel sodelovati jeseni leta 1945 kot pianist v plesnem orkestru. Pozneje je bil v Ljubljanskem jazz ansamblu, ki je zarisal novo smer v slovenski zabavni glasbi, pianist in pisec skoraj vseh aranžmajev, ter član legendarne vokalne skupine Optimisti, ki je prva pri nas utrla pot slogu ameriških vokalnih kvartetov.
Leta 1968 je na ljubljanski akademiji za glasbo diplomiral z nalogo “Razvoj jazza”. Po končani aktivni glasbeni karieri se je na Radiu Ljubljana posvetil producentstvu zabavne glasbe, vendar je še vedno pisal številne priredbe in se uveljavil kot eden mojstrov orkestracije pri nas. Mario Rijavec se je rodil na današnji dan leta1921 v Zagrebu.
Anton Martin Slomšek – škof v Šent Andražu na Koroškem Primorski značaj v izročilu skladatelja in zborovodje Politično preslišana Majniška deklaracija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odločilna avtoriteta katoliške narodne stranke Skladatelj oprt na ljudsko glasbeno izročilo Slovenija dobi drugo mednarodno letališče *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Plemič, polihistor in znanstvenik z Bogenšperka Dolžnost svoj jezik spoštovati Koncertna pevka v velikih vokalno-instrumentalnih delih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kdo je Valvasorju utrl pot do Britanske kraljeve družbe ? Predstavnica prve povojne generacije slovenskih arheologov Britanske vojaške oblasti na Koroškem izročile slovenske domobrance Jugoslovanski armadi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubezen do glasbenega izročila Beneških Slovencev Obnovitev delovanja Slovenske legije Odlok o razglasitvi Doline Triglavskih jezer za narodni park *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Goriški Slovenci na poti v begunstvo Slovenski mojster filmske glasbe Štafetna palica za prestolonaslednika in za maršala *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor prvega vodnika po Deželnem muzeju v Ljubljani Električna luč osvetli Postojnsko jamo Urednica Cicibana in književnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Mijot, narečna pesnica iz Svetega Ivana pri Trstu Anton Ogorele, soavtor Slovenskega elektrotehniškega slovarja Pekrski dogodki – uvod v jugoslovanske vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fili Trpin in prizadevanja za rabo slovenščine v javnem cerkvenem življenju Akademski klub Vesna – »iz naroda za narod« Dve leti in pol za 32 kilometrov prve štiripasovne avtoceste pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Tonkli in temelji slovenskemu denarnemu gospodarstvu na Goriškem Janko Kostnapfel - psihologovo zanimanje za človeka in njegovo vedenje Rojstna hiša Franceta Prešerna postane kulturni spomenik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Globočnik - okrajni glavar za uveljavitev Postojnske jame Majda Strobl, prva slovenska univerzitetna profesorica prava Melita Stele Možina - raziskovalka ljubljanskega baročnega kiparstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kobilarna Lipica zamenja lastnika Anton Vovk, prvi ljubljanski nadškof v novejšem obdobju Boris Kralj - igralec, recitator in interpret *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Traven - prevajalec psalmov Ferdo Vesel, nemirni likovni eksperimentator Niko Belopavlovič - soustanovitelj Zadruge Elan v Begunjah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Največje politično zborovanje Slovencev v 19. stoletju Lavoslava Turk in “Pesem šolske sestre” Baritonist Vekoslav Janko – ljubljenec opernega občinstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Franke - slikar in avtor osnutka “Ribarskega zakona za Kranjsko” Davorin Jenko zloži napev koračnice »Naprej zastava slave« Urbanist in arhitekt Ivan Jager pripravi urbanistični načrt za mesto Minneapolis *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vatroslav Oblak, profesor za južnoslovansko jezikoslovje v Gradcu Hranilnica in posojilnica v Kopru Dan Slovenske vojske *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Temeljni kamen za železniško postajo v Trstu Ivan Cankar gre na volitve Dr. Juro Hrašovec, prvi slovenski župan Celja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenci med prvimi tržaškimi študenti navtike Lászlo Takács - arhitektov secesijski pečat Murski Soboti Vika Podgorska – pot slovenske igralke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avgusta Šantel, slikarstvo, ki izhaja iz romantične tradicije Zora Piščanc in zgodovinski roman o delovanju bratov Cirila in Metoda »Ali mora kmet res le ubogati?« Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zadnji čarovniški proces na Slovenskem Slava Klavora in Sophie Scholl – slovensko/nemški vrstnici v uporu proti nacizmu Kip arhitekta Jožeta Plečnika na Hradčanih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov