Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

23.05.2018


Gledališki igralec, režiser in dramatik  FRAN  LIPAH  je bil med študijem prava na Dunaju med ustanovitelji Preporoda, političnega mesečnika levo usmerjene liberalne projugoslovanske mladine. Med prvo svetovno vojno je bil vpoklican, ob koncu pa se je udeležil bojev za severno mejo. Po vojni je končal še študij na dunajski akademji za glasbo in gledališko umetnost in 1921. leta postal član ljubljanske Drame.

Kot igralec je bil odličen oblikovalec ljudske komike, Shakespearovih in Cankarjevih likov ter razumnikov iz ruske dramatike, kot gledališki režiser pa se je najbolj posvetil upodabljanju slovenskih dramskih del. V letih od 1939 do 43 je za Radio Ljubljana napisal približno šestdeset šaljivih in zajedljivih zgodb z glavnim junakom Nacetom Kapljem. Gledališki igralec, režiser in dramatik Fran Lipah se je rodil na današnji dan leta 1892 v Dobrunjah pri Ljubljani.

——

Prvi večji projekt arhitekta  VLADIMIRJA  ŠUBICA  je bil mogočni stanovanjski kompleks ob Njegoševi cesti v Ljubljani, imenovan Meksika, zgrajen leta 1927. Pri načrtovanju je uveljavil evropske, še posebno nemške in avstrijske pobude družbene stanovanjske zidave.

To nenavadno ime za stanovanjsko stavbo v Ljubljani ima seveda svojo zgodovino. V času kolonialnih spopadov v 19. stoletju v Mehiki je avstrijski cesar Franc Jožef I. svojemu bratu Ferdinandu Maksimilijánu, ki ga je imenoval  za  mehiškega  cesarja,  pomagal  ohranjati  prestol  z  vojaki-prostovoljci iz avstrijskih dežel. Med njimi so bili tudi slovenski fantje, ki so se zbirali v začasnem taboru na travniku ob sedanji Njegoševi cesti. Tega kraja se je prijelo ime «Mexikainer platz« in tako je stavba, ki je bila na tem prostoru sezidana čez pol stoletja, dobila  ime »Meksika«.

Med poslovnimi stavbami arhitekta Vladimirja Šubica v Ljubljani so  Delavska zbornica ob Miklošičevi cesti, Dom grafikov na Trgu Osvobodilne fronte ter Trgovska akademija na vogalu Prešernove ceste in Gregorčičeve ulice. Njegovo glavno delo je stanovanjsko-poslovni kompleks Nebotičnik, zgrajen pred 85-imi leti. Ljubljanski nebotičnik je bil tedaj najvišja stanovanjska stavba na Balkanu in deveta v Evropi, s svojo modernistično impresivno podobo in avtorsko prepoznavnim arhitekturnim jezikom pa se je uveljaviI kot simbol in arhitekturno-urbanistična ikona medvojne Ljubljane. Vladimir Šubic je bil tudi odličen interierist in je skoraj vse svoje stavbe tudi sam opremil. Rodil se je na današnji dan leta 1894 v Ljubljani.

—–

Legenda naše vokalne zabavne glasbe  MARJANA  DERŽAJ se je že v otroštvu začela učiti violončelo, z dvanajstimi leti pa je prvič zaigrala in zapela v Gobčevi spevoigri »Kresniček«. Od takrat je bila velika ljubiteljica opere. Na ljubljanskem radiu je prvič nastopila  leta 1949 v oddaji »Pokaži, kaj znaš!«. Najprej je nastopala v ljubljanskih klubih, v katerih je pela tuje uspešnice, po avdiciji na ljubljanskem radiu pa se je leta 1956 začela njena dolga in uspešna glasbena pot, ki ji je pozneje upravičeno prinesla naziv »prva dama slovenske popevke«. Leta 1964 je na festivalu na Bledu zmagala s »Poletno nočjo« in ta pesem skladatelja Mojmirja Sepeta in pesnice Elze Budau med najširšim poslušalstvom velja za najlepšo slovensko popevko. Za Radio Slovenija je posnela približno 450 skladb, za Televizijo Slovenija veliko zabavnih oddaj, pesmi v njeni izvedbi pa so izšle na številnih nosilcih zvoka. Leta 1996 je dobila »viktorja«, odličje za življenjsko delo. Marjana Deržaj se je rodila na današnji dan leta 1936 v Ljubljani.


Na današnji dan

6275 epizod

Na današnji dan

6275 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

23.05.2018


Gledališki igralec, režiser in dramatik  FRAN  LIPAH  je bil med študijem prava na Dunaju med ustanovitelji Preporoda, političnega mesečnika levo usmerjene liberalne projugoslovanske mladine. Med prvo svetovno vojno je bil vpoklican, ob koncu pa se je udeležil bojev za severno mejo. Po vojni je končal še študij na dunajski akademji za glasbo in gledališko umetnost in 1921. leta postal član ljubljanske Drame.

Kot igralec je bil odličen oblikovalec ljudske komike, Shakespearovih in Cankarjevih likov ter razumnikov iz ruske dramatike, kot gledališki režiser pa se je najbolj posvetil upodabljanju slovenskih dramskih del. V letih od 1939 do 43 je za Radio Ljubljana napisal približno šestdeset šaljivih in zajedljivih zgodb z glavnim junakom Nacetom Kapljem. Gledališki igralec, režiser in dramatik Fran Lipah se je rodil na današnji dan leta 1892 v Dobrunjah pri Ljubljani.

——

Prvi večji projekt arhitekta  VLADIMIRJA  ŠUBICA  je bil mogočni stanovanjski kompleks ob Njegoševi cesti v Ljubljani, imenovan Meksika, zgrajen leta 1927. Pri načrtovanju je uveljavil evropske, še posebno nemške in avstrijske pobude družbene stanovanjske zidave.

To nenavadno ime za stanovanjsko stavbo v Ljubljani ima seveda svojo zgodovino. V času kolonialnih spopadov v 19. stoletju v Mehiki je avstrijski cesar Franc Jožef I. svojemu bratu Ferdinandu Maksimilijánu, ki ga je imenoval  za  mehiškega  cesarja,  pomagal  ohranjati  prestol  z  vojaki-prostovoljci iz avstrijskih dežel. Med njimi so bili tudi slovenski fantje, ki so se zbirali v začasnem taboru na travniku ob sedanji Njegoševi cesti. Tega kraja se je prijelo ime «Mexikainer platz« in tako je stavba, ki je bila na tem prostoru sezidana čez pol stoletja, dobila  ime »Meksika«.

Med poslovnimi stavbami arhitekta Vladimirja Šubica v Ljubljani so  Delavska zbornica ob Miklošičevi cesti, Dom grafikov na Trgu Osvobodilne fronte ter Trgovska akademija na vogalu Prešernove ceste in Gregorčičeve ulice. Njegovo glavno delo je stanovanjsko-poslovni kompleks Nebotičnik, zgrajen pred 85-imi leti. Ljubljanski nebotičnik je bil tedaj najvišja stanovanjska stavba na Balkanu in deveta v Evropi, s svojo modernistično impresivno podobo in avtorsko prepoznavnim arhitekturnim jezikom pa se je uveljaviI kot simbol in arhitekturno-urbanistična ikona medvojne Ljubljane. Vladimir Šubic je bil tudi odličen interierist in je skoraj vse svoje stavbe tudi sam opremil. Rodil se je na današnji dan leta 1894 v Ljubljani.

—–

Legenda naše vokalne zabavne glasbe  MARJANA  DERŽAJ se je že v otroštvu začela učiti violončelo, z dvanajstimi leti pa je prvič zaigrala in zapela v Gobčevi spevoigri »Kresniček«. Od takrat je bila velika ljubiteljica opere. Na ljubljanskem radiu je prvič nastopila  leta 1949 v oddaji »Pokaži, kaj znaš!«. Najprej je nastopala v ljubljanskih klubih, v katerih je pela tuje uspešnice, po avdiciji na ljubljanskem radiu pa se je leta 1956 začela njena dolga in uspešna glasbena pot, ki ji je pozneje upravičeno prinesla naziv »prva dama slovenske popevke«. Leta 1964 je na festivalu na Bledu zmagala s »Poletno nočjo« in ta pesem skladatelja Mojmirja Sepeta in pesnice Elze Budau med najširšim poslušalstvom velja za najlepšo slovensko popevko. Za Radio Slovenija je posnela približno 450 skladb, za Televizijo Slovenija veliko zabavnih oddaj, pesmi v njeni izvedbi pa so izšle na številnih nosilcih zvoka. Leta 1996 je dobila »viktorja«, odličje za življenjsko delo. Marjana Deržaj se je rodila na današnji dan leta 1936 v Ljubljani.


29.03.2024

1. april - don Paskval Gujon (1909) »naš jezik je slovenski«

Vuzemski ali velikonočni ponedeljek Tone Seliškar - od socialnega ekspresionizma k novi stvarnosti Prvi samostojni proračun Republike Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.03.2024

31. marec - spominska plošča alpinski četi na radovljiški graščini (1974)

Verski praznik na prvo nedeljo po prvi pomladni polni luni Naša najvplivnejša pesnica z začetka 20. stoletja "Ne topovska krogla z laškega − »izpodnebnik« z vesolja" Ljudsko štetje leta 1931 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.03.2024

30. marec - Filip Terč (1844) začetnik apiterapije v srednji Evropi

Ognjena katastrofa prizadela Tržič Slikarska družina Koželj iz Kamnika Temelji sodobne patronažne zdravstvene nege pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.03.2024

29. marec - General in pesnik Rudolf Maister (1874) ena osrednjih osebnosti naše zgodovine

Santorio Santorio - inovator v zdravstvu 17. stoletja Franc Hladnik - ustanovitelj ljubljanskega botaničnega vrta Tragična nesreča spodbudila organizirano reševanje v gorah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.03.2024

28. marec - Marjan Javornik (1924) in posodobitev programov slovenskega radia

Franc Rapoc – »gospodarska uspešnost je pogoj za neodvisnost družbe« Josip Mantuani, zbiralec gradiva za slovensko glasbeno zgodovino Branislava Sušnik, antropologinja v Latinski Ameriki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.03.2024

27. marec - Žarko Petan (1929) »V gledališču je režiser bog − žal pa so igralci ateisti«

Jan Plestenjak in trpke zgodbe iz škofjeloškega hribovskega okolja Ciril Praček, eden naših prvih tekmovalcev v alpskem smučanju Nasledstvo tradicije predvojnega Akademskega študentskega moškega pevskega zbora *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.03.2024

26. marec - Zlata Rodošek (1922) igralka tržaškega gledališča

Janez Mencinger - z dobrodušnim humorjem o kulturnih in družbenih razmerah Jože Felc - psihiater, pesnik in pripovednik Poraz italijanske okupacijske vojske v Jelenovem Žlebu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.03.2024

25. marec - Viktor Murnik (1874) eden pionirjev telovadne organizacije na Slovenskem

Jožef Marija Schemerl, gradbeni strokovnjak 18. stoletja Dr. Franc Kovačič, osrednja osebnost znanstvenega Maribora prve polovice 20. stoletja Prvo veliko mednarodno tekmovanje v dolini pod Poncami *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.03.2024

24. marec - Angelca Janko Jenčič (1929) od letnega odra v Rušah do Borštnikovega prstana

Gregor Somer »vzorni učitelj« na Koroškem Manko Golar in »Okrogle o Veržéncih« Pravna podlaga za nasilno mobilizacijo slovenskih fantov v nemško armado *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.03.2024

23. marec - Rudi Čačinovič (1914) diplomat in pisec

Jurij Vega, matematik, ki je prispeval k znanstveni revoluciji Zgodovinarka filozofije Alma Sodnik Gabrijel Tomažič, raziskovalec travniških rastlinskih združb in borovih gozdov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.03.2024

22. marec - Ivan Minatti (1924) »Odkar vem zanjo, sem kot avgustovska noč …«

Anton Codelli - izumitelj iz Ljubljane Fizik Gvido Pregl in raziskave reaktorjev Pomembna vojaška vaja marca 1991 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.03.2024

21. marec - Ljudska pisateljica Erna Meško (1911) in njeno delo

Jurij Slatkonja dunajski škof slovenskega rodu Janko Glazer, lirik domače pokrajine – pesnik Pohorja Milena Godina - od mariborskega do skopskega gledališča in nazaj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.03.2024

20. marec - Joso Gorec (1895) in prvo mednarodno tekmovanje v dolini pod Poncami

Anton Wagner in začetki sistematičnega opazovanja vremena Antologijska dela Primoža Ramovša Dušan Pirjevec - raziskovalec slovenske moderne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.03.2024

19. marec - usoda sestreljenih zavezniških letalcev (1944)

Literarni teoretik Josip Puntar o lepoti v Prešernovi umetnosti Fašistični zločin pri Strunjanu Jože Privšek - glasbenik, odličen na vseh področjih delovanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.03.2024

18. marec - Josip Mursa (1864) uspešen podjetnik s konca 19. stoletja

Koroški zgodovinski zgled za prvo ameriško ustavo Srečko Kosovel, osebnost avantgardne poezije Božena Ravnihar in diagnostika rakavih obolenj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


13.03.2024

17. marec - Jože Snoj (1934) literat o razmerju med posameznikom, svetom in zgodovino

Slovenščina z odredbo jezik uradovanja na sodiščih Jože Pokorn o notranji in zunanji vrednosti denarja Človek na smučeh prvič preletel magično mejo 200 metrov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


13.03.2024

16. marec - Zorko Jelinčič in Primorski ilegalni planinski klub Krpelj (1924)

Jože Krivec - literatov pot od Haloz do Argentine Dr. Bogo Grafenauer, zgodovinar bogatega znanstvenega opusa Politični konsenz študentov – a le za kratek čas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


13.03.2024

15. marec - Kako z vlakom skozi dravsko dolino od Budimpešte do Salzburga ? (1856)

Saša Šantel, začetnik novejše slovenske grafike Vesna, mesečnik liberalnih dijakov in visokošolcev Elfie Mayerhofer - iz Maribora k filmu in na svetovne glasbene odre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


13.03.2024

14. marec - Luka Svetec je v kranjskem deželnem zboru prvič govoril samo slovensko (1864)

Začetki delovnopravne zakonodaje pri nas Engelbert Besednjak je za narodnostne in gospodarske pravice manjšine posredoval pri diktatorju Po Mariji Bernetič je poimenovan park v tržaški občini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


13.03.2024

13. marec - pisateljica Nada Gaborovič (1924) o temah vojne in izgnanstva

Hugo Wolf, eden največjih skladateljev romantičnega samospeva Anton Žnideršič, inovator v čebelarstvu Jože Bernik, eden pobudnikov Svetovnega slovenskega kongresa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 12 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov