Na današnji dan leta 1771 se je v Ljubljani rodil naravoslovec FRANC JOŽEF HANIBAL HOHENWART. Rudarstvo in naravoslovje je študiral na Dunaju. V letih od 1827 do 1834 je bil predsednik Kranjske kmetijske družbe in organizator Deželnega muzeja v Ljubljani ter predsednik muzejskega kuratorija. Muzeju je daroval bogate zbirke konhilij, kapnikov, mineralov, rastlin in živali. Po njem se imenujeta hrošč drobnovratnik – prvi, ki so ga našli v kraškem podzemlju – in rastlina kamnokreč. Naravoslovec Franc Jožef Hohenwart je napisal tudi prvi vodnik po Deželnem muzeju v Ljubljani.

—–

Konec 19. stoletja slovenska javnost na berače in potepuhe, ki so raje živeli od miloščine, kot da bi si sami služili vsakdanji kruh, ni več gledala z usmiljenjem, temveč z nejevoljo in strahom. Ogrožali naj bi eksistenco delovnih ljudi, pa tudi javno varnost. Ker je v novoveški družbi delo postajalo vse pogostejše prevzgojno sredstvo, je Avstro-Ogrska z  Zakonom proti potepuštvu,  sprejetim na današnji dan leta 1885, začela ostreje preganjati potepuštvo, beraštvo, delomrzništvo in prostitucijo ter spodbujati graditev novih in razširitev delujočih prisilnih delavnic za resocializacijo teh »moralno bolnih ljudi«, kot je pisalo v časnikih.

Ker pa so te delavnice vzdrževali z državnim denarjem, so bili izdelki kaznjencev cenejši od izdelkov pravih obrtnikov, predvsem krojačev, čevljarjev in mizarjev. Ti so močno nasprotovali takemu obrtniškemu delu zapornikov, zato je začela oblast kaznjence prevzgajati predvsem z različnimi javnimi deli: graditvijo in vzdrževanjem cest in železnic, urejanjem hudournikov, regulacijo rek in izsuševanjem močvirij. Ker je bilo največ zapornikov s podeželja, kmetje pa so se močno pritoževali zaradi pomanjkanja delovne sile, je bila najpogostejše prevzgojno delo kaznjencev pomoč na podeželju. S tako odločitvijo je oblast po večini ugodila tudi upravičenemu  nasprotovanju obrtnikov.

—–

Slikar in grafik IVAN KOS se je rodil na današnji dan leta 1895 v Gornji Radgoni. Študiral je na likovnih akademijah na Dunaju in v Pragi, nato pa poučeval risanje na gimnaziji in osnovnih šolah v Mariboru. Slikal je olja in akvarele, kot grafik pa je delal lesoreze in linoreze. Med njegovimi motivi prevladujejo portreti, tihožitja in krajine. V dvajsetih letih prejšnjega stoletja je bila njegova grafika ekspresionistično obarvana, v olju pa je čutiti vpliv nove stvarnosti. Po vojni se je Ivan Kos ustalil v lirično obarvanem realizmu.

—–

Mladinska  pisateljica,  urednica  in  publicistka   BRANKA   JURCA  je leta 1934 v Mariboru končala učiteljišče in nato nekaj let poučevala v Slovenskih goricah. Med narodnoosvobodilnim bojem je bila v Ljubljani aktivistka Osvobodilne fronte, nato internirana v Gonarsu in pozneje v Ravensbrücku.

Po drugi svetovni vojni je bila nekaj časa učiteljica, v sedemdesetih letih urednica Cicibana, nato pa svobodna književnica. Njena pripovedna proza sega od črtice do romana in je v tematskem in slogovnem pogledu pestra. Posvečala se je predvsem otroški in mladinski literaturi in napisala več uspešnih del: Gregec Kobilica, Uhač in njegova druščina, Vohljači in prepovedane skrivnosti ter Ko zorijo jagode. Branka Jurca se je rodila na današnji dan leta 1914 v kraju Kopriva pri Sežani.