Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Natančen datum in kraj rojstva kiparja ANGELA POZZE nista znana; domnevajo, da se je rodil v zadnjih letih 17. stoletja. Njegova dela kažejo vpliv beneških kiparjev. Čeprav je na Slovenskem deloval le kratek čas, je zapustil monumentalna dela zrelega baroka, kakršnih pred njim ni bilo. Njegove figure govore o mojstrskem obvladovanju kiparskega materiala. Najpomembnejša dela Angela Pozze na naših tleh so kipi emonskih škofov v stolnici in portal semenišča v Ljubljani, pripisujejo pa mu tudi kipe na oltarjih župne cerkve v Radovljici, v cerkvi svete Lucije v Zadnji vasi pod Dobrčo ter svetega Ignacija in svetega Jožefa v šentjakobski cerkvi v Ljubljani,.
——
Na današnji dan pred 150-imi leti se je v Postojni rodil poštni strokovnjak ANTON WOLF. Na ljubljanski pošti je kmalu postal nadkontrolor, pozneje pa še tajnik Direkcije pošte in telegrafa. Z ljubljanskim županom Ivanom Hribarjem sta že nekaj let pred zlomom avstro-ogrske monarhije pripravila skrivne načrte za prevzem pošte. Ta se je leta 1918 Wolfu tudi posrečil, saj je pri Narodnem svetu načeloval prav poštno-telegrafskemu področju. Anton Wolf je pozneje v Beogradu vodil Jugoslovansko poštno upravo in napisal prvi slovenski poštni priročnik »Pravilniki in navodila za izvrševanje poštne službe v Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev«.
——
Duhovnik ANTON VOGRINEC se je rodil na današnji dan leta 1873 v Zgornji Pristavi pri Ptuju. Med službovanjem v versko mešanih nemških krajih na Koroškem je imel veliko stikov s protestanti in takrat je začutil potrebo po spremembah nekaterih struktur v verski skupnosti. Plod tega razmišljanja je bila obsežna knjiga “Nostra maxima culpa”, natisnjena leta 1904. V njej med drugim prikazuje šibkost verskega pouka, utemeljuje potrebnost reform v liturgiji ter poziva Cerkev, naj se poveže z brezpravnim delavskim slojem, pospešuje izobrazbo preprostega ljudstva ter se otrese konzervativnosti.
Rimska kongregacija je to delo uvrstila na seznam prepovedanih knjig, Vogrinec pa je moral še istega leta podpisati preklic “vseh napačnih in zmotnih misli”, ki jih je bil napisal. Zaradi svoje narodne zavednosti je Anton Vogrinec po plebiscitu veliko pretrpel, pa tudi veliko pripomogel k temu, da je župnija Libeliče leta 1922 pripadla Jugoslaviji.
Operni in koncertni pevec ter pedagog ANTON DERMOTA je bil leta 1936 angažiran v Dunajski državni operi. V isti hiši je leta 1976 z vlogo Palestrine praznoval štiridesetletnico svojega dela na Dunaju. Bil je lirski tenorist z izredno muzikalnostjo in kulturo. Nastopal je na številnih svetovnih odrih, bil pa je tudi profesor na dunajski Akademiji za glasbo in gledališko umetnost. Rodil se je na današnji dan leta 1910 v Kropi na Gorenjskem.
6274 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Natančen datum in kraj rojstva kiparja ANGELA POZZE nista znana; domnevajo, da se je rodil v zadnjih letih 17. stoletja. Njegova dela kažejo vpliv beneških kiparjev. Čeprav je na Slovenskem deloval le kratek čas, je zapustil monumentalna dela zrelega baroka, kakršnih pred njim ni bilo. Njegove figure govore o mojstrskem obvladovanju kiparskega materiala. Najpomembnejša dela Angela Pozze na naših tleh so kipi emonskih škofov v stolnici in portal semenišča v Ljubljani, pripisujejo pa mu tudi kipe na oltarjih župne cerkve v Radovljici, v cerkvi svete Lucije v Zadnji vasi pod Dobrčo ter svetega Ignacija in svetega Jožefa v šentjakobski cerkvi v Ljubljani,.
——
Na današnji dan pred 150-imi leti se je v Postojni rodil poštni strokovnjak ANTON WOLF. Na ljubljanski pošti je kmalu postal nadkontrolor, pozneje pa še tajnik Direkcije pošte in telegrafa. Z ljubljanskim županom Ivanom Hribarjem sta že nekaj let pred zlomom avstro-ogrske monarhije pripravila skrivne načrte za prevzem pošte. Ta se je leta 1918 Wolfu tudi posrečil, saj je pri Narodnem svetu načeloval prav poštno-telegrafskemu področju. Anton Wolf je pozneje v Beogradu vodil Jugoslovansko poštno upravo in napisal prvi slovenski poštni priročnik »Pravilniki in navodila za izvrševanje poštne službe v Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev«.
——
Duhovnik ANTON VOGRINEC se je rodil na današnji dan leta 1873 v Zgornji Pristavi pri Ptuju. Med službovanjem v versko mešanih nemških krajih na Koroškem je imel veliko stikov s protestanti in takrat je začutil potrebo po spremembah nekaterih struktur v verski skupnosti. Plod tega razmišljanja je bila obsežna knjiga “Nostra maxima culpa”, natisnjena leta 1904. V njej med drugim prikazuje šibkost verskega pouka, utemeljuje potrebnost reform v liturgiji ter poziva Cerkev, naj se poveže z brezpravnim delavskim slojem, pospešuje izobrazbo preprostega ljudstva ter se otrese konzervativnosti.
Rimska kongregacija je to delo uvrstila na seznam prepovedanih knjig, Vogrinec pa je moral še istega leta podpisati preklic “vseh napačnih in zmotnih misli”, ki jih je bil napisal. Zaradi svoje narodne zavednosti je Anton Vogrinec po plebiscitu veliko pretrpel, pa tudi veliko pripomogel k temu, da je župnija Libeliče leta 1922 pripadla Jugoslaviji.
Operni in koncertni pevec ter pedagog ANTON DERMOTA je bil leta 1936 angažiran v Dunajski državni operi. V isti hiši je leta 1976 z vlogo Palestrine praznoval štiridesetletnico svojega dela na Dunaju. Bil je lirski tenorist z izredno muzikalnostjo in kulturo. Nastopal je na številnih svetovnih odrih, bil pa je tudi profesor na dunajski Akademiji za glasbo in gledališko umetnost. Rodil se je na današnji dan leta 1910 v Kropi na Gorenjskem.
Konec vojne prebudil radijsko kukavico Anton Dolar, klasični filolog – častnik v štabu generala Maistra Sizifovo delo liberalno usmerjenega slovenskega politika Staneta Kavčiča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ena največjih zemljiških posesti na Kranjskem Joško Tischler, ustanovni ravnatelj Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu Majniška deklaracija 1989 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janko Ravnik - skladatelj, pianist in režiser Muzej slovenjgraškega župnika Jakoba Sokliča Domače znanje za poskusno oddajanje teleteksta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Andrej Šuster Drabosnjak – koroški bukovnik Zdravnik dr. Bogdan Brecelj, organizator prve kostne banke pri nas Prva hidroelektrarna elektrarna na Dravi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetki ljubljanske borze Ati Soss - vodja študentskega džezovskega orkestra Veseli berači V osvobojeni Ajdovščini imenovana Narodna vlada Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ludvig van Beethoven in ljubljanska filharmonična družba Vida Jeraj Hribar - prva slovenska koncertna violinistka Nada Lampret Souvan, modna oblikovalka in kreativna kostumografinja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Milčinski, zdravnik in izvedenec za sodno medicino Ivo Zorman in družinska kronika o vzponih in padcih slovenskega meščanstva v 20. stoletju Italijanski kralj si priključi okupirano slovensko ozemlje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Peter Pavel Glavar - najdenček postal pospeševalec gospodarskega življenja na Kranjskem Franc Trampuž, učitelj istrskih vinogradnikov Franc Derganc, zdravnik, zavzet za mlajše invalide *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
1. maj, delavski in cerkveni praznik Anton Osterc, učitelj in častnik Maistrove prve slovenske vojske Slovenija pred 20-imi leti stopila v Evropsko unijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tri knjige o zdravilnih zeliščih stiškega cistercijana Simona Ašiča Stanko Kociper – književnik, ki je bil propagandist slovenskega domobranstva Aprilska mejnika pri zdravljenju bolnikov z nenadno odpovedjo ledvic *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zdravnik Mirko Černič – eden začetnikov travmatologije Ksenija Vidali, operna pevka in pedagoginja širokega slovesa Sporazum o sodelovanju slovenskih in italijanskih upornikov proti nacizmu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vilko Novak, etnolog in slavist, ki je Sloveniji približal Prekmurje Mija Jarc, pionirka naše strokovno utemeljene kostumografije Začetek osvobajanja Trsta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Od avstro-ogrske kadetnice do Centra vojaškega izobraževanja Slovenske vojske France Mihelič, slikar in grafik z motivi iz domačega okolja Od dneva Osvobodilne fronte do dneva upora proti okupatorju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konec cenzure omogočil izid Prešernove Zdravljice Deportacije prekmurskih Judov Diehl-Oswaldov dachauski proces *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenski tabori spodbujajo narodno zavest Marionetno lutkovno gledališče »Il Piccoli di Podrecca« »Potopljeni svet« teologa, pripovednika in dramatika Stanka Cajnkarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fidelis Terpinc, velepodjetnik in podpornik narodnega gibanja Niko Kuret - etnolog, lutkar in radijec Alja Tkačev, dramska igralka zapisana tudi literaturi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi tlak na ljubljanskih ulicah Rudolf Blüml, pobudnik povojne obnove slovenskega tiska na Koroškem Nemški okupatorji slovesno prepustijo Prekmurje madžarskim zaveznikom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zofka Kveder, prva slovenska pisateljica z izrazito individualnostjo Prva prekomorska letalska eskadrilja Skavti, gozdovniki in taborniki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kako je nastajalo Društvo slovenskih pisateljev Tone Kozlevčar, od pastirja do baritonista v Slovenskem oktetu Vladimir Glaser, jedrski fizik v CERN-u *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov