Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zdravnik otorinolaringolog in začetnik plastične kirurgije HAROLD DELF GILLIES je med prvo in drugo svetovno vojno delal v Veliki Britaniji in na bojiščih v Afriki ter Italiji, kjer je s sodelavci reševal življenja tudi mnogim ranjenim jugoslovanskim partizanom. Leta 1945 je osnoval center za plastično kirurgijo v Beogradu, tri leta pozneje pa dal pobudo za ustanovitev oddelka za plastično kirurgijo v Ljubljani. Zdravniki tega oddelka so se izpopolnjevali pri njegovih učencih v Veliki Britaniji. Podobni oddelki so se po Gilliesovi zaslugi razvili tudi v drugih jugoslovanskih medicinskih središčih. Leta 1957 je bil izvoljen za častnega doktorja medicinskih znanosti ljubljanske univerze. Zdravnik Harold Delf Gillies se je rodil na današnji dan leta 1882 v Dunedinu na Novi Zelandiji.
——
Filolog in prevajalec BARTOLOMEO CALVI je prišel v stik s Slovenci, ko je v letih 1924 in 25 poučeval v Tolminu. Pozneje je bil na univerzi v Torinu lektor za slovenski jezik. Kot klasični filolog je začel raziskovati slovensko skladnjo, veliko pa je pisal tudi o slovenski književnosti. Med drugim je pozorno preučil Debevčev in Župančičev prevod 5. speva Dantejeve Božanske komedije. Tudi sam je prevajal, zlasti Cankarja, in prevodom dodajal obsežne spremne študije. Bartolomeo Calvi se je rodil na današnji dan leta 1886 v Torinu v Italiji.
—–
GABRIJEL HUMEK je leta 1924 v opatiji Stična stopil v cistercijanski red, leta 1931 pa je po študiju na ljubljanski teološki fakulteti prejel mašniško posvečenje. Nekaj pozneje je kot mlad redovnik in mašnik odšel na Poljsko, v Krakow. Tam je študiral slikarstvo, študij nadaljeval na zagrebški likovni akademiji, po koncu druge svetovne vojne pa diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri profesorju Antonu Gojmirju Kosu. Kljub strogi samostanski disciplini in intenzivnemu dušnopastirskemu delu se je sorazmerno pogosto udeleževal slikarskih kolonij in skupinskih razstav, pripravil pa je tudi več samostojnih.
Njegov slikarski opus kaže različne stile, od realističnega in metafizičnega sloga in magičnega realizma do izrazito ekspresivnih vizionarskih podob. V Muzeju krščanstva na Slovenskem, ki domuje v cistercijanskem samostanu v Stični, je v spominski sobi na ogled tudi več njegovih del. Gabrijel Humek, z redovnim imenom Črtomir, se je rodil na današnji dan leta 1907 v Bohinjski Bistrici.
—–
Fizik IVAN KUŠČER je leta 1951 doktoriral na prirodoslovno-matematični fakulteti v Ljubljani; na njej je pozneje postal redni profesor. Znanstveno je raziskoval probleme transportne teorije, reaktorske fizike in sorodna področja. Sodeloval je pri organiziranju fizikalnega študija, oblikovanja učnih načrtov in tém za pouk fizike v srednjih šolah ter pripravil vrsto fizikalnih učbenikov. Kot naravoslovec je od leta 1937 s sodelavci razvijal potapljaško tehniko in bil
med začetniki podvodnih športov pri nas. Zaslužni profesor ljubljanske univerze Ivan Kuščer se je rodil na današnji dan pred sto leti na Dunaju.
6274 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Zdravnik otorinolaringolog in začetnik plastične kirurgije HAROLD DELF GILLIES je med prvo in drugo svetovno vojno delal v Veliki Britaniji in na bojiščih v Afriki ter Italiji, kjer je s sodelavci reševal življenja tudi mnogim ranjenim jugoslovanskim partizanom. Leta 1945 je osnoval center za plastično kirurgijo v Beogradu, tri leta pozneje pa dal pobudo za ustanovitev oddelka za plastično kirurgijo v Ljubljani. Zdravniki tega oddelka so se izpopolnjevali pri njegovih učencih v Veliki Britaniji. Podobni oddelki so se po Gilliesovi zaslugi razvili tudi v drugih jugoslovanskih medicinskih središčih. Leta 1957 je bil izvoljen za častnega doktorja medicinskih znanosti ljubljanske univerze. Zdravnik Harold Delf Gillies se je rodil na današnji dan leta 1882 v Dunedinu na Novi Zelandiji.
——
Filolog in prevajalec BARTOLOMEO CALVI je prišel v stik s Slovenci, ko je v letih 1924 in 25 poučeval v Tolminu. Pozneje je bil na univerzi v Torinu lektor za slovenski jezik. Kot klasični filolog je začel raziskovati slovensko skladnjo, veliko pa je pisal tudi o slovenski književnosti. Med drugim je pozorno preučil Debevčev in Župančičev prevod 5. speva Dantejeve Božanske komedije. Tudi sam je prevajal, zlasti Cankarja, in prevodom dodajal obsežne spremne študije. Bartolomeo Calvi se je rodil na današnji dan leta 1886 v Torinu v Italiji.
—–
GABRIJEL HUMEK je leta 1924 v opatiji Stična stopil v cistercijanski red, leta 1931 pa je po študiju na ljubljanski teološki fakulteti prejel mašniško posvečenje. Nekaj pozneje je kot mlad redovnik in mašnik odšel na Poljsko, v Krakow. Tam je študiral slikarstvo, študij nadaljeval na zagrebški likovni akademiji, po koncu druge svetovne vojne pa diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri profesorju Antonu Gojmirju Kosu. Kljub strogi samostanski disciplini in intenzivnemu dušnopastirskemu delu se je sorazmerno pogosto udeleževal slikarskih kolonij in skupinskih razstav, pripravil pa je tudi več samostojnih.
Njegov slikarski opus kaže različne stile, od realističnega in metafizičnega sloga in magičnega realizma do izrazito ekspresivnih vizionarskih podob. V Muzeju krščanstva na Slovenskem, ki domuje v cistercijanskem samostanu v Stični, je v spominski sobi na ogled tudi več njegovih del. Gabrijel Humek, z redovnim imenom Črtomir, se je rodil na današnji dan leta 1907 v Bohinjski Bistrici.
—–
Fizik IVAN KUŠČER je leta 1951 doktoriral na prirodoslovno-matematični fakulteti v Ljubljani; na njej je pozneje postal redni profesor. Znanstveno je raziskoval probleme transportne teorije, reaktorske fizike in sorodna področja. Sodeloval je pri organiziranju fizikalnega študija, oblikovanja učnih načrtov in tém za pouk fizike v srednjih šolah ter pripravil vrsto fizikalnih učbenikov. Kot naravoslovec je od leta 1937 s sodelavci razvijal potapljaško tehniko in bil
med začetniki podvodnih športov pri nas. Zaslužni profesor ljubljanske univerze Ivan Kuščer se je rodil na današnji dan pred sto leti na Dunaju.
Verski praznik na prvo nedeljo po prvi pomladni polni luni Naša najvplivnejša pesnica z začetka 20. stoletja "Ne topovska krogla z laškega − »izpodnebnik« z vesolja" Ljudsko štetje leta 1931 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ognjena katastrofa prizadela Tržič Slikarska družina Koželj iz Kamnika Temelji sodobne patronažne zdravstvene nege pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Santorio Santorio - inovator v zdravstvu 17. stoletja Franc Hladnik - ustanovitelj ljubljanskega botaničnega vrta Tragična nesreča spodbudila organizirano reševanje v gorah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Rapoc – »gospodarska uspešnost je pogoj za neodvisnost družbe« Josip Mantuani, zbiralec gradiva za slovensko glasbeno zgodovino Branislava Sušnik, antropologinja v Latinski Ameriki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jan Plestenjak in trpke zgodbe iz škofjeloškega hribovskega okolja Ciril Praček, eden naših prvih tekmovalcev v alpskem smučanju Nasledstvo tradicije predvojnega Akademskega študentskega moškega pevskega zbora *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Mencinger - z dobrodušnim humorjem o kulturnih in družbenih razmerah Jože Felc - psihiater, pesnik in pripovednik Poraz italijanske okupacijske vojske v Jelenovem Žlebu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jožef Marija Schemerl, gradbeni strokovnjak 18. stoletja Dr. Franc Kovačič, osrednja osebnost znanstvenega Maribora prve polovice 20. stoletja Prvo veliko mednarodno tekmovanje v dolini pod Poncami *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Gregor Somer »vzorni učitelj« na Koroškem Manko Golar in »Okrogle o Veržéncih« Pravna podlaga za nasilno mobilizacijo slovenskih fantov v nemško armado *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jurij Vega, matematik, ki je prispeval k znanstveni revoluciji Zgodovinarka filozofije Alma Sodnik Gabrijel Tomažič, raziskovalec travniških rastlinskih združb in borovih gozdov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Codelli - izumitelj iz Ljubljane Fizik Gvido Pregl in raziskave reaktorjev Pomembna vojaška vaja marca 1991 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jurij Slatkonja dunajski škof slovenskega rodu Janko Glazer, lirik domače pokrajine – pesnik Pohorja Milena Godina - od mariborskega do skopskega gledališča in nazaj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Wagner in začetki sistematičnega opazovanja vremena Antologijska dela Primoža Ramovša Dušan Pirjevec - raziskovalec slovenske moderne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Literarni teoretik Josip Puntar o lepoti v Prešernovi umetnosti Fašistični zločin pri Strunjanu Jože Privšek - glasbenik, odličen na vseh področjih delovanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški zgodovinski zgled za prvo ameriško ustavo Srečko Kosovel, osebnost avantgardne poezije Božena Ravnihar in diagnostika rakavih obolenj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenščina z odredbo jezik uradovanja na sodiščih Jože Pokorn o notranji in zunanji vrednosti denarja Človek na smučeh prvič preletel magično mejo 200 metrov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jože Krivec - literatov pot od Haloz do Argentine Dr. Bogo Grafenauer, zgodovinar bogatega znanstvenega opusa Politični konsenz študentov – a le za kratek čas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Saša Šantel, začetnik novejše slovenske grafike Vesna, mesečnik liberalnih dijakov in visokošolcev Elfie Mayerhofer - iz Maribora k filmu in na svetovne glasbene odre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetki delovnopravne zakonodaje pri nas Engelbert Besednjak je za narodnostne in gospodarske pravice manjšine posredoval pri diktatorju Po Mariji Bernetič je poimenovan park v tržaški občini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Hugo Wolf, eden največjih skladateljev romantičnega samospeva Anton Žnideršič, inovator v čebelarstvu Jože Bernik, eden pobudnikov Svetovnega slovenskega kongresa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Štiri tisoč predstav gledališke igralke Berte Ukmar s Krasa Flavtist in skladatelj Fedja Rupel Denarni zavod Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov