Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zdravnik, filozof in astronom JAKOB STRAUSS je leta 1558 magistriral na dunajski filozofski fakulteti in bil nekaj let redni profesor naravoslovja. Pozneje se je usmeril v medicino, v Padovi doktoriral in nato služboval kot štajerski deželni fizik. Ukvarjal se je tudi z astronomijo in več let izdajal koledarje in almanahe. Ti so vsebovali predvsem prerokovanja iz medsebojne lege nebesnih teles, dolgoročne vremenske napovedi in svarila pred raznimi nesrečami, boleznimi, potresi, vojnami in podobnim. Leta 1577 je pri ljubljanskem tiskarju in knjigotržcu Janezu Mandelcu izdal knjižico, v kateri je skiciral in na tedanji astrološki način opisal velik, zelo svetel komet, ki se je pojavil tisto leto. Jakob Strauss se je rodil okoli leta 1533 v Ljubljani, umrl pa je na današnji dan leta 1590 v Celju.
—–
ADOLF DROLC je diplomiral na medicinski fakulteti v Beogradu in leta 1962 končal specializacijo iz socialne medicine in organizacije zdravstvene službe na univerzi v Minessoti v Združenih državah Amerike. Kot direktor zdravstvenega doma Maribor je združil vse zunajbolnišnično zdravstveno varstvo na širšem mariborskem območju, v vseh dejavnostih uvedel dispanzersko delo, z ustanavljanjem zdravstvenih postaj pa zagotovil dostop do primarne zdravstvene službe vsem prebivalcem. Njegove metode dela so postale modeli za vso Slovenijo. Adolf Drolc se je rodil na današnji dan leta 1914 v Zagorju ob Savi.
—–
Na današnji dan leta 1914 je pripadnik narodnorevolucionarne organizacije Mlada Bosna Gavrilo Princip v Sarajevu ustrelil avstrijskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo soprogo Sofijo. Tedanja avstro-ogrska monarhija je ta atentat uporabila kot povod za napad na Srbijo čez mesec dni in tako za začetek prve svetovne vojne. Slovenske politične stranke so atentat obsojale, saj v njem niso videle dejanja, ki bi omogočilo osvoboditev manjših narodov znotraj avstro -ogrske monarhije
Natančno pet let po tem, torej na današnji dan leta 1919, se je v Parizu začelo plenarno zasedanje predstavnikov zmagovitih držav v prvi svetovni vojni, namenjeno pripravi mirovnih pogodb s poraženimi državami. Pariška mirovna konferenca je bila pomembna za določitev državnih meja na slovenskem narodnem ozemlju. Tako je bila na današnji dan v Versaillesu podpisana prva mirovna pogodba, in sicer z Nemčijo. Na vsebino te pogodbe Nemčija ni mogla vplivati, zato jo je imenovala diktat iz Versaillesa.
——
Rodbina ameriškega glasbenika FRANKIEJA YANKOVICA izvira iz okolice Trsta, on pa se je rodil na današnji dan leta 1915 v Davisu v Zahodni Virginiji v Združenih državah Amerike. Odraščal je v slovenski skupnosti v Clevelandu, kjer se je v 30-ih letih prejšnjega stoletja uveljavil s slovensko glasbo in posnel več gramofonskih plošč.
Pri svojem ustvarjanju se je Frank Yankovic redko oddaljil od slovenskega sloga polke, ki so ga imenovali tudi “clevelandski slog”. Zanj je značilen predvsem hiter tempo igranja, v ansamblu pa so ob klavirski in diatonični harmoniki še banjo, saksofon in klarinet ter basovska kitara in boben, ki skrbita za ritem.
Slovenski slog polke so sprva igrali le v etno klubih in na srečanjih ameriških Slovencev, Yankovic pa ga je uspešno predstavil tudi širšemu ameriškemu občinstvu. Na vrhuncu svoje kariere v 50-ih in 60-ih letih prejšnjega stoletja je “kralj polke”, kot so ga imenovali, Frank Yankovic, s svojim ansamblom nastopal na več kot 300 koncertih na leto in prodal več kot trideset milijonov gramofonskih plošč.
6240 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Zdravnik, filozof in astronom JAKOB STRAUSS je leta 1558 magistriral na dunajski filozofski fakulteti in bil nekaj let redni profesor naravoslovja. Pozneje se je usmeril v medicino, v Padovi doktoriral in nato služboval kot štajerski deželni fizik. Ukvarjal se je tudi z astronomijo in več let izdajal koledarje in almanahe. Ti so vsebovali predvsem prerokovanja iz medsebojne lege nebesnih teles, dolgoročne vremenske napovedi in svarila pred raznimi nesrečami, boleznimi, potresi, vojnami in podobnim. Leta 1577 je pri ljubljanskem tiskarju in knjigotržcu Janezu Mandelcu izdal knjižico, v kateri je skiciral in na tedanji astrološki način opisal velik, zelo svetel komet, ki se je pojavil tisto leto. Jakob Strauss se je rodil okoli leta 1533 v Ljubljani, umrl pa je na današnji dan leta 1590 v Celju.
—–
ADOLF DROLC je diplomiral na medicinski fakulteti v Beogradu in leta 1962 končal specializacijo iz socialne medicine in organizacije zdravstvene službe na univerzi v Minessoti v Združenih državah Amerike. Kot direktor zdravstvenega doma Maribor je združil vse zunajbolnišnično zdravstveno varstvo na širšem mariborskem območju, v vseh dejavnostih uvedel dispanzersko delo, z ustanavljanjem zdravstvenih postaj pa zagotovil dostop do primarne zdravstvene službe vsem prebivalcem. Njegove metode dela so postale modeli za vso Slovenijo. Adolf Drolc se je rodil na današnji dan leta 1914 v Zagorju ob Savi.
—–
Na današnji dan leta 1914 je pripadnik narodnorevolucionarne organizacije Mlada Bosna Gavrilo Princip v Sarajevu ustrelil avstrijskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo soprogo Sofijo. Tedanja avstro-ogrska monarhija je ta atentat uporabila kot povod za napad na Srbijo čez mesec dni in tako za začetek prve svetovne vojne. Slovenske politične stranke so atentat obsojale, saj v njem niso videle dejanja, ki bi omogočilo osvoboditev manjših narodov znotraj avstro -ogrske monarhije
Natančno pet let po tem, torej na današnji dan leta 1919, se je v Parizu začelo plenarno zasedanje predstavnikov zmagovitih držav v prvi svetovni vojni, namenjeno pripravi mirovnih pogodb s poraženimi državami. Pariška mirovna konferenca je bila pomembna za določitev državnih meja na slovenskem narodnem ozemlju. Tako je bila na današnji dan v Versaillesu podpisana prva mirovna pogodba, in sicer z Nemčijo. Na vsebino te pogodbe Nemčija ni mogla vplivati, zato jo je imenovala diktat iz Versaillesa.
——
Rodbina ameriškega glasbenika FRANKIEJA YANKOVICA izvira iz okolice Trsta, on pa se je rodil na današnji dan leta 1915 v Davisu v Zahodni Virginiji v Združenih državah Amerike. Odraščal je v slovenski skupnosti v Clevelandu, kjer se je v 30-ih letih prejšnjega stoletja uveljavil s slovensko glasbo in posnel več gramofonskih plošč.
Pri svojem ustvarjanju se je Frank Yankovic redko oddaljil od slovenskega sloga polke, ki so ga imenovali tudi “clevelandski slog”. Zanj je značilen predvsem hiter tempo igranja, v ansamblu pa so ob klavirski in diatonični harmoniki še banjo, saksofon in klarinet ter basovska kitara in boben, ki skrbita za ritem.
Slovenski slog polke so sprva igrali le v etno klubih in na srečanjih ameriških Slovencev, Yankovic pa ga je uspešno predstavil tudi širšemu ameriškemu občinstvu. Na vrhuncu svoje kariere v 50-ih in 60-ih letih prejšnjega stoletja je “kralj polke”, kot so ga imenovali, Frank Yankovic, s svojim ansamblom nastopal na več kot 300 koncertih na leto in prodal več kot trideset milijonov gramofonskih plošč.
Ignac Klemenčič, naš najuspešnejši fizik s konca 19. stoletja Polonca Juvan - izvrstna oblikovalka Cankarjevih likov Jože Vergan, poveljnik bataljona francoskega odporniškega gibanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Danica Mélihar Lovrečič - naša prva policistka Neplačana, prostovoljna transfuzija krvi v Sloveniji Spomin na smučarja Roka Petroviča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Macarol, slikar, ki mu ni bilo dano izkoristiti svojega daru Bert Sotlar, igralec z zvenečim glasom ter njegovi junaški in komični liki Devet desetletij od prvega mednarodnega tekmovanja v dolini pod Poncami *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Logar in delo na področju bibliografije Ladislav Lenček - organizator duhovnega in kulturnega življenja Slovencev v Buenos Airesu Polde Bibič, mojster odrske in filmske igre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Stane Mihelič - pedagog in čebelar Jelka Vesenjak Hirjan in spoznanja o klopnem meningoencefalitisu »Turistovski klub Skala« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konrad Stefan in prvi zgodovinski pregled ljubljanskega knjižničarstva Po ugledni baletni plesalki Lidiji Wisiak poimenovana nagrada Pravnik in publicist Vlado Vodopivec - dvakrat izključen iz komunistične organizacije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Blaž Arnič, eden naših najizrazitejših simfoničnih skladateljev Češkoslovaškemu predsedniku častni doktorat ljubljanske univerze Pohod Goriške divizije narodnoosvobodilne vojske v Beneško Slovenijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ignacij orožen, zgodovinar Celja in lavantinske škofije France Onič, pesnik in urednik kulture Slovenskega poročevalca Boštjan Hladnik - filmski režiser *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Krempl in prvo obsežnejše zgodovinsko delo v slovenskem jeziku Nada Kraigher – pisateljičino srečanja z indijsko kulturo Marko Kosin - prvi veleposlanik samostojne Slovenije v Italiji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Brenčič Jelen - življenje zaznamovano s pesništvom Smiljan Rozman in novele iz vsakdanjih okolij Vera Peer - 35 let v Mestnem gledališču ljubljanskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Alojzij Wolf imenovan za ljubljanskega škofa Anton Ažbe in mednarodna slikarska šola v Münchnu Otoplitve političnih odnosov s sosednjo Avstrijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Matija Žegar, prvi znani prevajalec iz nemščine med bukovniki Matija Čop in kulturnopolitični program za novo dobo Miha Nerat, organizator slovenskega učiteljstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Veliki koroški potres Ivan Trinko, »oče Beneških Slovencev« Prva zimska olimpijada in tekmovalci iz Kraljevine SHS *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Blaže Kocen, eden začetnikov sodobne geografije in kartografije Marja Borštnik, »prva dama slovenske literarne zgodovine« Jože Gregorc - več kot le zborovodja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jože Plečnik - arhitekt odličnosti Oton Župančič - s »Čašo opojnosti« v literarno zgodovino Stojan Pretnar - strokovnjak za gospodarsko pravo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Knjižnice 14. in 15. stoletja Franjo Baš, prvi predavatelj muzeologije in spomeniškega varstva Milan Betetto, zdravnik in hokejski navdušenec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Od Keleie do Celja Jožef Ignacij Fanton de Brunn in “Bukvice od živinskih bolezni … ” Pavel Turner - svetovljan in mecen *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nadvojvoda Janez spodbudil sodobno vinogradništvo Velik krog sodelavcev literarnega mesečnika Dom in svet Dr. France Bučar ostro o razmerah v nekdanji Jugoslaviji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dragotin Kette, prezgodaj ustavljeni pesnik Vladimir Levstik - od iredentista do književnika in prevajalca Pestro odrsko popotovanje Majde Skrbinšek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Žandarmerija za varnost, mir in red Ivan in Ludvik Bajde - oče in sin – inovatorja v glasbi Anton Verovšek, eden naših prvih poklicnih gledaliških igralcev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov