Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Mali vasi pri Dobrniču na Dolenjskem se je na današnji dan leta 1797 rodil misijonar in jezikoslovec FRIDERIK IRENEJ BARAGA. Leta 1830 je odšel v Združene države Amerike ter postal misijonar med severnoameriškimi Indijanci, pozneje pa tudi med vse številnejšimi belci. Leta 1853 je bil posvečen v škofa s sedežem v kraju Sault Sainte Marie. Močno je vplival tudi na razvoj verskega življenja med Slovenci v 19. stoletju v Ameriki. Za Indijance je napisal šest knjig ter slovar in slovnico jezika očipvejščine. Napisal je tudi izjemno zanimivo delo “Opis severnoameriških Indijancev”, prvo etnološko monografijo in prvo slovensko knjigo, ki je v celoti posvečena opisu kakega tujega ljudstva. Friderik Baraga je Kranjskemu deželnemu muzeju v Ljubljani podaril prvo neevropsko etnološko zbirko.
—–
Preden je Ljubljana imela vodovod, so njeni prebivalci dobivali pitno vodo iz dvanajstih zasebnih in javnih vodnjakov ter studencev v okolici mesta. Za druge potrebe so vodo zajemali iz Ljubljanice. Voda iz vodnjakov je bila pogosto oporečna in zdravju škodljiva, zaradi vse številnejših prebivalcev pa je je tudi zmanjkovalo. Leta 1882 je dal občinski svetnik Ivan Hribar pobudo za graditev mestnega vodovoda, vendar je trajalo skoraj desetletje, da ga je Ljubljana dobila.
Slovesno so ga odprli šele med županovanjem Petra Grassellija, in sicer na današnji dan leta 1890. Veselje meščanov je bilo nepopisno, saj je bil “v vsako hišo napeljan bister studenček”, kot so takrat zapisali časniki, pobudniku Ivanu Hribarju pa so podelili naslov častnega meščana.
—–
Gledališka igralka VERA DANILOVA je bila v letih od 1909 do 1930 članica osrednje slovenske gledališke hiše, ljubljanske Drame. Interpretirala je pretežno otroške vloge ter like mladostnikov in mladostnic v komedijah, operetah in v nekaj operah. Po odhodu v Prago je v Ljubljani kot gostja režirala nekaj operet, na Češkem pa se je posvetila družbenopolitičnemu delu. Vera Danilova se je rodila na današnji dan leta 1891 v Ljubljani.
—–
Slikar LEON KOPORC je leta 1950 na ljubljanski akademiji diplomiral pri Antonu Gojmirju Kosu in pri njem končal še specialko. Nekaj let je bil zaposlen kot likovni pedagog, nato pa je vstopil v svobodni poklic. Ukvarjal se je z oljnim in fresknim slikarstvom ter z risbo. Slikal je nadrealne krajine, tihožitja, portrete in akte s poudarjeno stiliziranimi figurami, ustvarjal malo grafiko (ekslibrise) in kopiral gotske freske. Med drugim je ilustriral tudi knjigi “Moj dežnik je lahko balon” Ele Peroci in Julesa Verna “Skrivnostni otok”. Leon Koporc se je rodil na današnji dan leta 1926 v Ljubljani.
—–
Smučar in trener TOMAŽ CERKOVNIK je bil v letih od 1979 do 1985 slovenski in jugoslovanski reprezentant v alpskem smučanju. Tekmoval je v svetovnem pokalu, pa tudi na svetovnih prvenstvih v Schladmingu (bil je 13. v slalomu in 12. v kombinaciji) ter v Bormiu. Na olimpijskih igrah v Sarajevu je leta 1984 v slalomu zasedel 11. mesto, leto zatem pa je športno pot šest sezon nadaljeval med poklicnimi smučarji v Združenih državah Amerike in tudi tam večkrat stal na zmagovalnih stopničkah. Z bogatimi izkušnjami, ki si jih je nabral v Ameriki, je v prvi polovici 90-ih let prejšnjega stoletja kot specialist za alpske discipline vodil slovensko moško reprezentanco in bil z njo zlasti uspešen na olimpijskih igrah leta 1994. Tomaž Cerkovnik se je rodil na današnji dan leta 1960 v Ljubljani.
6274 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
V Mali vasi pri Dobrniču na Dolenjskem se je na današnji dan leta 1797 rodil misijonar in jezikoslovec FRIDERIK IRENEJ BARAGA. Leta 1830 je odšel v Združene države Amerike ter postal misijonar med severnoameriškimi Indijanci, pozneje pa tudi med vse številnejšimi belci. Leta 1853 je bil posvečen v škofa s sedežem v kraju Sault Sainte Marie. Močno je vplival tudi na razvoj verskega življenja med Slovenci v 19. stoletju v Ameriki. Za Indijance je napisal šest knjig ter slovar in slovnico jezika očipvejščine. Napisal je tudi izjemno zanimivo delo “Opis severnoameriških Indijancev”, prvo etnološko monografijo in prvo slovensko knjigo, ki je v celoti posvečena opisu kakega tujega ljudstva. Friderik Baraga je Kranjskemu deželnemu muzeju v Ljubljani podaril prvo neevropsko etnološko zbirko.
—–
Preden je Ljubljana imela vodovod, so njeni prebivalci dobivali pitno vodo iz dvanajstih zasebnih in javnih vodnjakov ter studencev v okolici mesta. Za druge potrebe so vodo zajemali iz Ljubljanice. Voda iz vodnjakov je bila pogosto oporečna in zdravju škodljiva, zaradi vse številnejših prebivalcev pa je je tudi zmanjkovalo. Leta 1882 je dal občinski svetnik Ivan Hribar pobudo za graditev mestnega vodovoda, vendar je trajalo skoraj desetletje, da ga je Ljubljana dobila.
Slovesno so ga odprli šele med županovanjem Petra Grassellija, in sicer na današnji dan leta 1890. Veselje meščanov je bilo nepopisno, saj je bil “v vsako hišo napeljan bister studenček”, kot so takrat zapisali časniki, pobudniku Ivanu Hribarju pa so podelili naslov častnega meščana.
—–
Gledališka igralka VERA DANILOVA je bila v letih od 1909 do 1930 članica osrednje slovenske gledališke hiše, ljubljanske Drame. Interpretirala je pretežno otroške vloge ter like mladostnikov in mladostnic v komedijah, operetah in v nekaj operah. Po odhodu v Prago je v Ljubljani kot gostja režirala nekaj operet, na Češkem pa se je posvetila družbenopolitičnemu delu. Vera Danilova se je rodila na današnji dan leta 1891 v Ljubljani.
—–
Slikar LEON KOPORC je leta 1950 na ljubljanski akademiji diplomiral pri Antonu Gojmirju Kosu in pri njem končal še specialko. Nekaj let je bil zaposlen kot likovni pedagog, nato pa je vstopil v svobodni poklic. Ukvarjal se je z oljnim in fresknim slikarstvom ter z risbo. Slikal je nadrealne krajine, tihožitja, portrete in akte s poudarjeno stiliziranimi figurami, ustvarjal malo grafiko (ekslibrise) in kopiral gotske freske. Med drugim je ilustriral tudi knjigi “Moj dežnik je lahko balon” Ele Peroci in Julesa Verna “Skrivnostni otok”. Leon Koporc se je rodil na današnji dan leta 1926 v Ljubljani.
—–
Smučar in trener TOMAŽ CERKOVNIK je bil v letih od 1979 do 1985 slovenski in jugoslovanski reprezentant v alpskem smučanju. Tekmoval je v svetovnem pokalu, pa tudi na svetovnih prvenstvih v Schladmingu (bil je 13. v slalomu in 12. v kombinaciji) ter v Bormiu. Na olimpijskih igrah v Sarajevu je leta 1984 v slalomu zasedel 11. mesto, leto zatem pa je športno pot šest sezon nadaljeval med poklicnimi smučarji v Združenih državah Amerike in tudi tam večkrat stal na zmagovalnih stopničkah. Z bogatimi izkušnjami, ki si jih je nabral v Ameriki, je v prvi polovici 90-ih let prejšnjega stoletja kot specialist za alpske discipline vodil slovensko moško reprezentanco in bil z njo zlasti uspešen na olimpijskih igrah leta 1994. Tomaž Cerkovnik se je rodil na današnji dan leta 1960 v Ljubljani.
Verski praznik na prvo nedeljo po prvi pomladni polni luni Naša najvplivnejša pesnica z začetka 20. stoletja "Ne topovska krogla z laškega − »izpodnebnik« z vesolja" Ljudsko štetje leta 1931 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ognjena katastrofa prizadela Tržič Slikarska družina Koželj iz Kamnika Temelji sodobne patronažne zdravstvene nege pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Santorio Santorio - inovator v zdravstvu 17. stoletja Franc Hladnik - ustanovitelj ljubljanskega botaničnega vrta Tragična nesreča spodbudila organizirano reševanje v gorah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Rapoc – »gospodarska uspešnost je pogoj za neodvisnost družbe« Josip Mantuani, zbiralec gradiva za slovensko glasbeno zgodovino Branislava Sušnik, antropologinja v Latinski Ameriki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jan Plestenjak in trpke zgodbe iz škofjeloškega hribovskega okolja Ciril Praček, eden naših prvih tekmovalcev v alpskem smučanju Nasledstvo tradicije predvojnega Akademskega študentskega moškega pevskega zbora *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Mencinger - z dobrodušnim humorjem o kulturnih in družbenih razmerah Jože Felc - psihiater, pesnik in pripovednik Poraz italijanske okupacijske vojske v Jelenovem Žlebu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jožef Marija Schemerl, gradbeni strokovnjak 18. stoletja Dr. Franc Kovačič, osrednja osebnost znanstvenega Maribora prve polovice 20. stoletja Prvo veliko mednarodno tekmovanje v dolini pod Poncami *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Gregor Somer »vzorni učitelj« na Koroškem Manko Golar in »Okrogle o Veržéncih« Pravna podlaga za nasilno mobilizacijo slovenskih fantov v nemško armado *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jurij Vega, matematik, ki je prispeval k znanstveni revoluciji Zgodovinarka filozofije Alma Sodnik Gabrijel Tomažič, raziskovalec travniških rastlinskih združb in borovih gozdov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Codelli - izumitelj iz Ljubljane Fizik Gvido Pregl in raziskave reaktorjev Pomembna vojaška vaja marca 1991 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jurij Slatkonja dunajski škof slovenskega rodu Janko Glazer, lirik domače pokrajine – pesnik Pohorja Milena Godina - od mariborskega do skopskega gledališča in nazaj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Wagner in začetki sistematičnega opazovanja vremena Antologijska dela Primoža Ramovša Dušan Pirjevec - raziskovalec slovenske moderne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Literarni teoretik Josip Puntar o lepoti v Prešernovi umetnosti Fašistični zločin pri Strunjanu Jože Privšek - glasbenik, odličen na vseh področjih delovanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški zgodovinski zgled za prvo ameriško ustavo Srečko Kosovel, osebnost avantgardne poezije Božena Ravnihar in diagnostika rakavih obolenj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenščina z odredbo jezik uradovanja na sodiščih Jože Pokorn o notranji in zunanji vrednosti denarja Človek na smučeh prvič preletel magično mejo 200 metrov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jože Krivec - literatov pot od Haloz do Argentine Dr. Bogo Grafenauer, zgodovinar bogatega znanstvenega opusa Politični konsenz študentov – a le za kratek čas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Saša Šantel, začetnik novejše slovenske grafike Vesna, mesečnik liberalnih dijakov in visokošolcev Elfie Mayerhofer - iz Maribora k filmu in na svetovne glasbene odre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetki delovnopravne zakonodaje pri nas Engelbert Besednjak je za narodnostne in gospodarske pravice manjšine posredoval pri diktatorju Po Mariji Bernetič je poimenovan park v tržaški občini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Hugo Wolf, eden največjih skladateljev romantičnega samospeva Anton Žnideršič, inovator v čebelarstvu Jože Bernik, eden pobudnikov Svetovnega slovenskega kongresa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Štiri tisoč predstav gledališke igralke Berte Ukmar s Krasa Flavtist in skladatelj Fedja Rupel Denarni zavod Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov