Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Filozof MATIJA HVALE sodi med slovenske izobražence, ki so že pred stoletji delovali na evropskih visokošolskih ustanovah; poučeval je na dunajski univerzi. Uvrščajo ga med predstavnike poznosrednjeveške sholastike, vendar so v njegovem delu že opazni sledovi novoveške humanistične miselnosti. Predmet njegovih predavanj je bila predvsem logika. Konec 1512. leta je spisal svoje življenjsko delo “Razlaga filozofije narave”. Hvaletova znanstvena dela so nastala pred več kot pol tisočletja, zato jih brez upoštevanja tega dejstva ni mogoče prenašati v sedanjost. So pa že del tistih prizadevanj, ki so v nadaljnjem razvoju izoblikovala moderno znanost. Filozof Matija Hvale se je rodil okoli leta 1470 na Vačah nad Litijo, umrl pa je pred 500 leti.
——-
Nabožni pisec IVAN TUL je bil leta 1901 posvečen v duhovnika, desetletje pozneje pa je na Dunaju doktoriral iz bogoslovnih ved. Med prvo svetovno vojno je bil kurat, nato pa profesor v tržaškem in goriškem bogoslovju, a je moral leta 1934 zaradi fašističnega pritiska profesuro zapustiti. Od tedaj je bil duhovnik pri usmiljenih bratih v Gorici. Sestavljal je molitvenike, pisal nabožne, rodoljubne in prigodne pesmi ter v štiridesetih letih prejšnjega stoletja izdal nabožni knjigi »Zvezde vodnice za fante in može« ter »Šopek cvetlični za naše žene in naša dekleta«. Ivan Tul se je rodil na današnji dan leta 1877 v Mačkovljah na Tržaškem.
——
Publicist in politik VALENTIN ROŽIČ se je rodil na današnji dan pred 140-imi leti na Trojici pri Domžalah. Leta 1908 je v Gradcu doktoriral iz zgodovine in geografije. Bil je tajnik Slovenske ljudske stranke v Ljubljani, od leta 1910 pa Mohorjeve družbe v Celovcu. Po prvi svetovni vojni je sodeloval v bojih za severno mejo in bil konfiniran na Koroškem. Več let je preučeval položaj koroških Slovencev in objavil pet publikacij o tem. Kralj Aleksander Karadjordjević ga je leta 1932 imenoval za senatorja; v senatu je bil najbolj odmeven njegov nastop leta 1933; govoril je o nemški manjšini v Jugoslaviji in Slovencih v Avstriji. Valentin Rožič je bil zelo dejaven v slovenskih narodnoobrambnih organizacijah.
—–
Literarna zgodovinarka in prevajalka VERA BRNČIČ se je rodila na današnji dan leta 1913 v Orlu v nekdanji Sovjetski zvezi. Od leta 1960 je predavala rusko književnost na filozofski fakulteti v Ljubljani. Na tej fakulteti je 1976. tudi doktorirala. Pomembna je bila kot posrednica ruske klasične in sovjetske književnosti, raziskovala pa je tudi stike med rusko in slovensko književnostjo. Vera Brnčič je med drugim napisala tudi razpravi “Cankar pri Rusih” in “Belínski pri Slovencih”.
——
MAJDA SEPE je bila iz generacije tistih pevk in pevcev zabavne glasbe, ki so s skladbami mojstrskih skladateljev in uglednih pesnikov v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja prerodili našo zabavno glasbo. Tisti čas velja za »zlato dobo slovenske popevke«.
Po končani srednji glasbeni šoli v Ljubljani je sprva nastopala z Ljubljanskim jazz ansamblom in z njim leta 1956 odmevno gostovala v Parizu, nekaj pozneje pa je nastopila tudi na Prvem jugoslovanskem jazzovskem festivalu na Bledu.
Čeprav je bila njena glasbena pot zaznamovana bolj s šansonskimi kot s tipično popevkarskimi skladbami, je najvišje nagrade dobivala med drugim tudi na festivalih Slovenska popevka; na njih je vsega skupaj zapela kar 18 popevk in mnoge med njimi so postale uspešnice. Majda Sepe se je rodila na današnji dan leta 1937 v Ljubljani.
6272 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Filozof MATIJA HVALE sodi med slovenske izobražence, ki so že pred stoletji delovali na evropskih visokošolskih ustanovah; poučeval je na dunajski univerzi. Uvrščajo ga med predstavnike poznosrednjeveške sholastike, vendar so v njegovem delu že opazni sledovi novoveške humanistične miselnosti. Predmet njegovih predavanj je bila predvsem logika. Konec 1512. leta je spisal svoje življenjsko delo “Razlaga filozofije narave”. Hvaletova znanstvena dela so nastala pred več kot pol tisočletja, zato jih brez upoštevanja tega dejstva ni mogoče prenašati v sedanjost. So pa že del tistih prizadevanj, ki so v nadaljnjem razvoju izoblikovala moderno znanost. Filozof Matija Hvale se je rodil okoli leta 1470 na Vačah nad Litijo, umrl pa je pred 500 leti.
——-
Nabožni pisec IVAN TUL je bil leta 1901 posvečen v duhovnika, desetletje pozneje pa je na Dunaju doktoriral iz bogoslovnih ved. Med prvo svetovno vojno je bil kurat, nato pa profesor v tržaškem in goriškem bogoslovju, a je moral leta 1934 zaradi fašističnega pritiska profesuro zapustiti. Od tedaj je bil duhovnik pri usmiljenih bratih v Gorici. Sestavljal je molitvenike, pisal nabožne, rodoljubne in prigodne pesmi ter v štiridesetih letih prejšnjega stoletja izdal nabožni knjigi »Zvezde vodnice za fante in može« ter »Šopek cvetlični za naše žene in naša dekleta«. Ivan Tul se je rodil na današnji dan leta 1877 v Mačkovljah na Tržaškem.
——
Publicist in politik VALENTIN ROŽIČ se je rodil na današnji dan pred 140-imi leti na Trojici pri Domžalah. Leta 1908 je v Gradcu doktoriral iz zgodovine in geografije. Bil je tajnik Slovenske ljudske stranke v Ljubljani, od leta 1910 pa Mohorjeve družbe v Celovcu. Po prvi svetovni vojni je sodeloval v bojih za severno mejo in bil konfiniran na Koroškem. Več let je preučeval položaj koroških Slovencev in objavil pet publikacij o tem. Kralj Aleksander Karadjordjević ga je leta 1932 imenoval za senatorja; v senatu je bil najbolj odmeven njegov nastop leta 1933; govoril je o nemški manjšini v Jugoslaviji in Slovencih v Avstriji. Valentin Rožič je bil zelo dejaven v slovenskih narodnoobrambnih organizacijah.
—–
Literarna zgodovinarka in prevajalka VERA BRNČIČ se je rodila na današnji dan leta 1913 v Orlu v nekdanji Sovjetski zvezi. Od leta 1960 je predavala rusko književnost na filozofski fakulteti v Ljubljani. Na tej fakulteti je 1976. tudi doktorirala. Pomembna je bila kot posrednica ruske klasične in sovjetske književnosti, raziskovala pa je tudi stike med rusko in slovensko književnostjo. Vera Brnčič je med drugim napisala tudi razpravi “Cankar pri Rusih” in “Belínski pri Slovencih”.
——
MAJDA SEPE je bila iz generacije tistih pevk in pevcev zabavne glasbe, ki so s skladbami mojstrskih skladateljev in uglednih pesnikov v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja prerodili našo zabavno glasbo. Tisti čas velja za »zlato dobo slovenske popevke«.
Po končani srednji glasbeni šoli v Ljubljani je sprva nastopala z Ljubljanskim jazz ansamblom in z njim leta 1956 odmevno gostovala v Parizu, nekaj pozneje pa je nastopila tudi na Prvem jugoslovanskem jazzovskem festivalu na Bledu.
Čeprav je bila njena glasbena pot zaznamovana bolj s šansonskimi kot s tipično popevkarskimi skladbami, je najvišje nagrade dobivala med drugim tudi na festivalih Slovenska popevka; na njih je vsega skupaj zapela kar 18 popevk in mnoge med njimi so postale uspešnice. Majda Sepe se je rodila na današnji dan leta 1937 v Ljubljani.
Janko Ravnik - skladatelj, pianist in režiser Muzej slovenjgraškega župnika Jakoba Sokliča Domače znanje za poskusno oddajanje teleteksta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Andrej Šuster Drabosnjak – koroški bukovnik Zdravnik dr. Bogdan Brecelj, organizator prve kostne banke pri nas Prva hidroelektrarna elektrarna na Dravi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetki ljubljanske borze Ati Soss - vodja študentskega džezovskega orkestra Veseli berači V osvobojeni Ajdovščini imenovana Narodna vlada Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ludvig van Beethoven in ljubljanska filharmonična družba Vida Jeraj Hribar - prva slovenska koncertna violinistka Nada Lampret Souvan, modna oblikovalka in kreativna kostumografinja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Milčinski, zdravnik in izvedenec za sodno medicino Ivo Zorman in družinska kronika o vzponih in padcih slovenskega meščanstva v 20. stoletju Italijanski kralj si priključi okupirano slovensko ozemlje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Peter Pavel Glavar - najdenček postal pospeševalec gospodarskega življenja na Kranjskem Franc Trampuž, učitelj istrskih vinogradnikov Franc Derganc, zdravnik, zavzet za mlajše invalide *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
1. maj, delavski in cerkveni praznik Anton Osterc, učitelj in častnik Maistrove prve slovenske vojske Slovenija pred 20-imi leti stopila v Evropsko unijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tri knjige o zdravilnih zeliščih stiškega cistercijana Simona Ašiča Stanko Kociper – književnik, ki je bil propagandist slovenskega domobranstva Aprilska mejnika pri zdravljenju bolnikov z nenadno odpovedjo ledvic *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zdravnik Mirko Černič – eden začetnikov travmatologije Ksenija Vidali, operna pevka in pedagoginja širokega slovesa Sporazum o sodelovanju slovenskih in italijanskih upornikov proti nacizmu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vilko Novak, etnolog in slavist, ki je Sloveniji približal Prekmurje Mija Jarc, pionirka naše strokovno utemeljene kostumografije Začetek osvobajanja Trsta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Od avstro-ogrske kadetnice do Centra vojaškega izobraževanja Slovenske vojske France Mihelič, slikar in grafik z motivi iz domačega okolja Od dneva Osvobodilne fronte do dneva upora proti okupatorju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konec cenzure omogočil izid Prešernove Zdravljice Deportacije prekmurskih Judov Diehl-Oswaldov dachauski proces *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenski tabori spodbujajo narodno zavest Marionetno lutkovno gledališče »Il Piccoli di Podrecca« »Potopljeni svet« teologa, pripovednika in dramatika Stanka Cajnkarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fidelis Terpinc, velepodjetnik in podpornik narodnega gibanja Niko Kuret - etnolog, lutkar in radijec Alja Tkačev, dramska igralka zapisana tudi literaturi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi tlak na ljubljanskih ulicah Rudolf Blüml, pobudnik povojne obnove slovenskega tiska na Koroškem Nemški okupatorji slovesno prepustijo Prekmurje madžarskim zaveznikom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zofka Kveder, prva slovenska pisateljica z izrazito individualnostjo Prva prekomorska letalska eskadrilja Skavti, gozdovniki in taborniki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kako je nastajalo Društvo slovenskih pisateljev Tone Kozlevčar, od pastirja do baritonista v Slovenskem oktetu Vladimir Glaser, jedrski fizik v CERN-u *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Hinko Nučič - režiser in gledališki organizator Poskus sporazuma med slovenskimi liberalnimi in katoliškimi politiki Leta 1944 - v Ljubljani prisega, pri Črnomlju pesem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lojze Dolinar, kipar in grafik z obsežnim opusom Slavko Mihelčič in opereta “Pomlad v Rogaški Slatini” Macherjevih 840 kilometrov poleta s toplozračnim balonom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov