Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan pred 340-imi leti so kranjski deželni stanovi sklenili v Ljubljano poklicati salzburškega tiskarja Janeza Krstnika Mayrja. Z njegovim prihodom se je po skoraj stoletnem premoru tiskarska dejavnost pri nas spet obnovila. Čez nekaj mesecev sta njegovi tiskarna in knjigarna že delovali: novembra je izšel prvi tisk in katalog z več kot 2.500 naslovi knjig, ki so bile naprodaj v njegovi knjigarni. To je bil prvi knjižni katalog, izdan na Slovenskem. V dobrih petdesetih letih obstoja je Mayrova tiskarna v Ljubljani izdajala latinska in nemška nabožna in znanstvena dela, v njej pa je imela močno oporo tudi slovenska knjiga.
—–
Filozof JAKOB ŠTELIN, tudi Stelin ali Stellini, se je šolal v Čedadu in Benetkah in bil nato v letih od 1739 do 1770 profesor moralne filozofije na univerzi v Padovi. Svoja dela je pisal v latinščini. Cenjena je bila njegova razprava o nastanku in razvoju morale; v njej je obravnaval etiko in moralo z razsvetljenskega empiričnega in psihološkega izhodišča, se zavestno izogibal religioznim dogmam in odmikal od srednjeveške, sholastične filozofije. Po njegovem so zakoni narave razumni in podrejena jim je tudi človeška družba; v človekovem življenju je zaradi različnih predsodkov precej nespametnega; ločiti dobro od zlega pomeni znati ločiti razumno od nerazumnega; izvor morale je v človekovem nagonu po samoohranitvi, ki pa povzroča tudi pretirana poželenja; pot do dobrega je torej pot do spoznanja.
Filozof Jakob Štelin sodi med začetnike laičnega sekularnega raziskovanja etike in morale, to je področja, ki je bilo izključno v domeni krščansko utemeljene etične misli. Rodil se je na današnji dan pred 330-imi leti v Gorenjem Tarbiju v okolici Čedada.
—–
Prva velika epidemija kolere leta 1836 je med Ljubljančani povzročila velik strah in preplah, tako da so morali mestni očetje prepovedati zvonjenje mrličem, da se ne bi meščani preveč vznemirjali. Podobno je bilo tudi v naslednjih desetletjih in mnogi so predlagali, da bi pokojnike na pokopališče vozili v pogrebnih vozovih. To so utemeljevali tudi z zdravstvenimi razlogi: s takšnim načinom prevažanja mrrličev bi bila nevarnost okužbe dosti manjša kot pa pri tedanji nošnji na nosilih.
Tako je ljubljanski mestni svet na današnji dan leta 1866 soglasno sprejel sklep o uvedbi mrliškega voza in hkrati dodal, da se lahko vsak Ljubljančan odloči za način pogrebnega sprevoda: ali najame modernejši mrliški voz ali pa se odloči za pogrebni sprevod po starem načinu, torej z nošnjo pokojnika na pokopališče svetega Krištofa, ki je bilo tedaj na prostoru današnjega Gospodarskega razstavišča.
Na današnji dan leta 1925 se je v Bočarju v Vojvodini rodil operni pevec DRAGIŠA OGNJANOVIĆ. Po angažmajih v Bonnu in Gradcu je v letih od 1970 do 1982 pel v ljubljanski in mariborski operi, vmes pa je bil štiri leta direktor Slovenske filharmonije v Ljubljani. Pel je standardne basovske in basbaritonske vloge in bil še posebno uspešen kot interpret del Mozarta, Wagnerja in slovanskih skladateljev. V letih od 1960 do 67 je bil član Slovenskega okteta, v osemdesetih letih prejšnjega stoletja pa je Dragiša Ognjanović poučeval tudi petje pri Glasbeni matici v Trstu.
6270 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Na današnji dan pred 340-imi leti so kranjski deželni stanovi sklenili v Ljubljano poklicati salzburškega tiskarja Janeza Krstnika Mayrja. Z njegovim prihodom se je po skoraj stoletnem premoru tiskarska dejavnost pri nas spet obnovila. Čez nekaj mesecev sta njegovi tiskarna in knjigarna že delovali: novembra je izšel prvi tisk in katalog z več kot 2.500 naslovi knjig, ki so bile naprodaj v njegovi knjigarni. To je bil prvi knjižni katalog, izdan na Slovenskem. V dobrih petdesetih letih obstoja je Mayrova tiskarna v Ljubljani izdajala latinska in nemška nabožna in znanstvena dela, v njej pa je imela močno oporo tudi slovenska knjiga.
—–
Filozof JAKOB ŠTELIN, tudi Stelin ali Stellini, se je šolal v Čedadu in Benetkah in bil nato v letih od 1739 do 1770 profesor moralne filozofije na univerzi v Padovi. Svoja dela je pisal v latinščini. Cenjena je bila njegova razprava o nastanku in razvoju morale; v njej je obravnaval etiko in moralo z razsvetljenskega empiričnega in psihološkega izhodišča, se zavestno izogibal religioznim dogmam in odmikal od srednjeveške, sholastične filozofije. Po njegovem so zakoni narave razumni in podrejena jim je tudi človeška družba; v človekovem življenju je zaradi različnih predsodkov precej nespametnega; ločiti dobro od zlega pomeni znati ločiti razumno od nerazumnega; izvor morale je v človekovem nagonu po samoohranitvi, ki pa povzroča tudi pretirana poželenja; pot do dobrega je torej pot do spoznanja.
Filozof Jakob Štelin sodi med začetnike laičnega sekularnega raziskovanja etike in morale, to je področja, ki je bilo izključno v domeni krščansko utemeljene etične misli. Rodil se je na današnji dan pred 330-imi leti v Gorenjem Tarbiju v okolici Čedada.
—–
Prva velika epidemija kolere leta 1836 je med Ljubljančani povzročila velik strah in preplah, tako da so morali mestni očetje prepovedati zvonjenje mrličem, da se ne bi meščani preveč vznemirjali. Podobno je bilo tudi v naslednjih desetletjih in mnogi so predlagali, da bi pokojnike na pokopališče vozili v pogrebnih vozovih. To so utemeljevali tudi z zdravstvenimi razlogi: s takšnim načinom prevažanja mrrličev bi bila nevarnost okužbe dosti manjša kot pa pri tedanji nošnji na nosilih.
Tako je ljubljanski mestni svet na današnji dan leta 1866 soglasno sprejel sklep o uvedbi mrliškega voza in hkrati dodal, da se lahko vsak Ljubljančan odloči za način pogrebnega sprevoda: ali najame modernejši mrliški voz ali pa se odloči za pogrebni sprevod po starem načinu, torej z nošnjo pokojnika na pokopališče svetega Krištofa, ki je bilo tedaj na prostoru današnjega Gospodarskega razstavišča.
Na današnji dan leta 1925 se je v Bočarju v Vojvodini rodil operni pevec DRAGIŠA OGNJANOVIĆ. Po angažmajih v Bonnu in Gradcu je v letih od 1970 do 1982 pel v ljubljanski in mariborski operi, vmes pa je bil štiri leta direktor Slovenske filharmonije v Ljubljani. Pel je standardne basovske in basbaritonske vloge in bil še posebno uspešen kot interpret del Mozarta, Wagnerja in slovanskih skladateljev. V letih od 1960 do 67 je bil član Slovenskega okteta, v osemdesetih letih prejšnjega stoletja pa je Dragiša Ognjanović poučeval tudi petje pri Glasbeni matici v Trstu.
France Koblar, literarni zgodovinar in predvojni radijec Stane Vidmar, prvi načelnik Sokolske zveze Srbov, Hrvatov in Slovencev France Balantič, »Bogat sem kakor tihi glas piščali«, tragična usoda enega najboljših slovenskih sonetistov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Silva Cerar, igralka, zapisana radiu Cita Potokar, mojstrica obmorskih motivov in figur Ljubljana dobi prvo samopostrežno trgovino *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Evangelist Krek - zadružništvo v korist kmečkega ljudstva Janez Švajncer - povojna vsakdanjost kot literarni motiv Prva internetna povezava v Sloveniji. *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fran Tominšek, organizator slovenskega planinstva Josip Butinar, eden začetnikov visokošolskih zavodov v Mariboru Slavko Avsenik, legenda slovenske narodno-zabavne glasbe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jožef Kalasanc Likavec, bibliotekar v ljubljanskem liceju Roman Kenk, biolog iz Kongresne knjižnice v Washingtonu Edvard Rusjan in pionirski čas letalstva na Slovenskem
Mara Hus, primorska begunka in pisateljica Franc Ksaver Lukman, strokovnjak za starokrščansko slovstvo Julij Titl in družbeni problemi primorskega podeželja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Danes je dan Rudolfa Maistra Žiga Zosi, osrednja osebnost slovenskega preroda Anton Debevec in razkrite zablode montiranih političnih procesov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Eppich , prva redna profesorica za dramsko igro in umetniško besedo Jovan Hadži in zoogeografska karta Jugoslavije Matija Dermastia - košarkar, novinar in urednik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Milan Butina, teoretična misel o likovnih procesih Marjan Rožanc, pripovednik in esejist ter njegova družbena kritičnost »Na svoji zemlji«, prvi slovenski zvočni celovečerni igrani film *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fran Miklošič, prvo ime slovanske filologije 19. stoletja Anton Ojcinger, pogumni gorski vodnik Juliusa Kugyja France Kotnik, raziskovalec koroškega ljudskega slovstva, šeg in navad *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cesar razpustil verske ustanove Avgust Šuligoj, zborovodja mladinskega zbora »Trboveljski slavček« Alojzij Vadnal in uvajanje matematičnih metod v ekonomijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Andrej Smole, Prešernov prijatelj – mecen in zbiralec ljudskih pesmi Franc Coronini, podpora predlogom slovenskih poslancev Ukinitev slovenske trgovsko-obrtne zadruge v Gorici *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Andrej Perlach, rektor dunajske univerze iz Svečine Franc Smodej, predsednik Narodnega sveta za Koroško Milan Majcen, upornik, ki so ga okupatorji pokopali z vojaškimi častmi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marička Žnidaršič, poezija poveže vojni čas in domačo pokrajino Duša Počkaj, igralkina ekspresivna navzočnost Franci Zagoričnik, ustvarjalec vizualne in konkretne poezije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Majciger, soustanovitelj mariborske čitalnice in slovenske posojilnice Dr. Andrej Karlin, s tržaškega škofijskega sedeža na mariborskega Mitja Gorjup, najmlajši glavni urednik časnika Delo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cecilija Podkrajšek, prek trnja do ljubljanskih odrskih desk Franc Sušnik, Koroški knjižničar, muzealec in publicist Prva vinarska zadruga v Metliki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Celestin, poznavalec ruske literature Vlado Habjan, realistična pripovedna proza o času vojne Sane Belak Šrauf, eden pionirjev slovenskih odprav v Himalajo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Engelberg Gangl, pesnik in urednik lista “Učiteljski tovariš” France Štiglic, klasik in pionir slovenskega filma »Črne so sence pale čez Kras …« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Martin Bavčer, Zgodovina Norika in Furlanije Vrenje zaradi dveh pomembnih mladinskih revij Usoda izgnancev za prebivalce Posavja in Posotelja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pismo, v katerem se prvič pojavi ime Maribor Ivan Michler, raziskovalec kraškega podzemlja Osimski sporazumi in državna meja z Italijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov