Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan leta 1800 se je v Kaníži v Slovenskih goricah rodil pisec verskih knjig JAKOB LORBER. Najprej se je preživljal z glasbo in s komponiranjem, ko pa je leta 1840 “slišal skrivnostni glas”, je začel pisati knjige z versko vsebino. V 24-ih letih jih je napisal petindvajset in vsaka ima povprečno 500 strani. Sam sebe je imenoval “božji pisarski hlapec”. Založba Lorber v Bietigheimu v Nemčiji je leta 1981 že sedmič ponatisnila Lorberjeva dela.
—–
Pranečak gospodarstvenika, naravoslovca in mecena Žige Zoisa ANTON ZOIS baron Edelsteinski je bil izmed vseh članov Zoisove rodbine, ki so živeli na Slovenskem, najbolj povezan z domačim okoljem. Živel je na gradu Brdo blizu Kranja in bil pravi “ljudski” graščak. Leta 1851 so ga izvolili celo za župana Prédoselj, h katerim je sodilo tudi Brdo. V tem času je v Predosljah sezidal šolo in uredil šolsko drevesnico, za farno cerkev pa naročil veliko oltarno sliko svetega Siksta.
Župan Zois je vsako leto na Brdu tudi pogostil najboljše učenke in učence ter denarno pomagal najrevnejšim. Izredno radodaren je bil tudi do pogorelcev. Njegovo reklo je bilo: “Kdor res pomoči potrebuje, ima tudi pravico pomoč zahtevati od tacih, ki so zmožni mu pomoč dati.” Anton Zois je podpiral številna narodna društva, leta 1865 je bil eden izmed ustanoviteljev in prvi predsednik Slovenske matice, bil pa je tudi kranjski deželni poslanec. Cesar Franc Jožef ga je zaradi skrbi za ranjene vojake odlikoval z redom železne krone. Baron Anton Zois se je rodil na današnji dan pred 210-imi leti v Ljubljani.
ANTON LEHRMAN je leta 1906 ustanovil prvo slovensko perutninarsko društvo in prvi slovenski ilustrirani mesečnik za perutninarstvo. Prvi kranjski perutninarski zavod je ustanovil že leta 1904 v Tržiču in ga tri leta pozneje preselil v Ljubljano. Zveza društev rejcev pasemskih malih živali od leta 1983 podeljuje rejcem, ljubiteljem in strokovnim piscem plaketo Antona Lehrmana. Lehrman se je rodil na današnji dan leta 1876 v Steinachu v Avstriji.
—–
Pravnik, statistik in zgodovinar RUDOLF ANDREJKA je leta 1903 na dunajski univerzi doktoriral iz prava. Delal je v različnih državnih službah in bil v letih od 1936 do 41 načelnik statističnega oddelka v notranjem ministrstvu v Beogradu. Od leta 1925 je bil na pravni fakulteti v Ljubljani honorarni profesor upravnega prava. Napisal je 22 knjig in v najrazličnejših revijah (tudi nemških in francoskih) objavil več kot 150 razprav s področja prava, statistike, zgodovine, narodopisja in krajepisja, planinstva in turizma ter literature in imenoslovja. Rudolf Andrejka se je rodil na današnji dan leta 1880 v Ljubljani.
—–
Na današnji dan leta 1919 je izbruhnil upor vojakov mariborskega pehotnega ter konjeniškega in topniškega polka v Mariboru in na Koroškem. Upor je bil posledica nezadovoljstva slovenskega vojaštva z razmerami v vojski Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, izraz nasprotovanja monarhiji in rastočemu centralizmu nove države ter povojnega socialnega vrenja. Upor je zajel približno 1.500 vojakov, a je bil še isto noč zatrt. V spopadu s kraljevini zvestimi enotami je bilo ubitih šest upornikov, 12 ranjenih, 82 pa aretiranih. Nagli vojaški sodišči v Mariboru in Dravogradu sta obsodili več vodij upora, med njimi sedem na smrt.
6238 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Na današnji dan leta 1800 se je v Kaníži v Slovenskih goricah rodil pisec verskih knjig JAKOB LORBER. Najprej se je preživljal z glasbo in s komponiranjem, ko pa je leta 1840 “slišal skrivnostni glas”, je začel pisati knjige z versko vsebino. V 24-ih letih jih je napisal petindvajset in vsaka ima povprečno 500 strani. Sam sebe je imenoval “božji pisarski hlapec”. Založba Lorber v Bietigheimu v Nemčiji je leta 1981 že sedmič ponatisnila Lorberjeva dela.
—–
Pranečak gospodarstvenika, naravoslovca in mecena Žige Zoisa ANTON ZOIS baron Edelsteinski je bil izmed vseh članov Zoisove rodbine, ki so živeli na Slovenskem, najbolj povezan z domačim okoljem. Živel je na gradu Brdo blizu Kranja in bil pravi “ljudski” graščak. Leta 1851 so ga izvolili celo za župana Prédoselj, h katerim je sodilo tudi Brdo. V tem času je v Predosljah sezidal šolo in uredil šolsko drevesnico, za farno cerkev pa naročil veliko oltarno sliko svetega Siksta.
Župan Zois je vsako leto na Brdu tudi pogostil najboljše učenke in učence ter denarno pomagal najrevnejšim. Izredno radodaren je bil tudi do pogorelcev. Njegovo reklo je bilo: “Kdor res pomoči potrebuje, ima tudi pravico pomoč zahtevati od tacih, ki so zmožni mu pomoč dati.” Anton Zois je podpiral številna narodna društva, leta 1865 je bil eden izmed ustanoviteljev in prvi predsednik Slovenske matice, bil pa je tudi kranjski deželni poslanec. Cesar Franc Jožef ga je zaradi skrbi za ranjene vojake odlikoval z redom železne krone. Baron Anton Zois se je rodil na današnji dan pred 210-imi leti v Ljubljani.
ANTON LEHRMAN je leta 1906 ustanovil prvo slovensko perutninarsko društvo in prvi slovenski ilustrirani mesečnik za perutninarstvo. Prvi kranjski perutninarski zavod je ustanovil že leta 1904 v Tržiču in ga tri leta pozneje preselil v Ljubljano. Zveza društev rejcev pasemskih malih živali od leta 1983 podeljuje rejcem, ljubiteljem in strokovnim piscem plaketo Antona Lehrmana. Lehrman se je rodil na današnji dan leta 1876 v Steinachu v Avstriji.
—–
Pravnik, statistik in zgodovinar RUDOLF ANDREJKA je leta 1903 na dunajski univerzi doktoriral iz prava. Delal je v različnih državnih službah in bil v letih od 1936 do 41 načelnik statističnega oddelka v notranjem ministrstvu v Beogradu. Od leta 1925 je bil na pravni fakulteti v Ljubljani honorarni profesor upravnega prava. Napisal je 22 knjig in v najrazličnejših revijah (tudi nemških in francoskih) objavil več kot 150 razprav s področja prava, statistike, zgodovine, narodopisja in krajepisja, planinstva in turizma ter literature in imenoslovja. Rudolf Andrejka se je rodil na današnji dan leta 1880 v Ljubljani.
—–
Na današnji dan leta 1919 je izbruhnil upor vojakov mariborskega pehotnega ter konjeniškega in topniškega polka v Mariboru in na Koroškem. Upor je bil posledica nezadovoljstva slovenskega vojaštva z razmerami v vojski Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, izraz nasprotovanja monarhiji in rastočemu centralizmu nove države ter povojnega socialnega vrenja. Upor je zajel približno 1.500 vojakov, a je bil še isto noč zatrt. V spopadu s kraljevini zvestimi enotami je bilo ubitih šest upornikov, 12 ranjenih, 82 pa aretiranih. Nagli vojaški sodišči v Mariboru in Dravogradu sta obsodili več vodij upora, med njimi sedem na smrt.
Ivan Matičič - pripovednik in pisec kmečkih povesti Jože Ovsec - presunljivi ekspresivni avtoportreti Lojze Bratuž - v smrt zaradi slovenskega petja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Najpomembnejša državotvorna odločitev Janez Wutte Luc, ubežnik iz nemške armade gre h koroškim partizanom Prvič z avtobusom iz Maribora v Celje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Božični dan, spomin na Odrešenikovo rojstvo Sebastijan Krelj - kratko življenje protestantskega pisca Matija Tomc - opera Krst pri Savici na izvedbo čakala 45 let *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Benjamin Ipavec, mojster samospevov − »slovenski Schubert« Franc Kos in Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku Mihaela Šarič, umetnica s posluhom za odrski jezik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Štefan Modrinjak, eden najbolj izrazitih pesnikov dobe pred Prešernom Janko Benigar - življenje in delo med južnoameriškimi Indijanci "Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država?" *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Vesenjak- minister za agrarno reformo Josip Mal in prvi obsežnejši pregled zgodovine slovenskega naroda Herman Potočnik Noordung - pionir vesoljske in raketne tehnike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Ipavec, skladateljski talent, prepleten z zdravniškim poklicem Otmar Reiser, začetnik znanstvenega raziskovanja ptic na Balkanu Boris Urbančič, bohemist na ljubljanski univerzi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lipa ob rojstni hiši skladatelja Antona Foersterja Ivana Kobilca, naša najpomembnejša slikarka Ciril Kotnik, diplomat, ki je v Rimu pomagal beguncem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški slovenist Anton Janežič – Miklošičev študent Vasja Pirc, velemojster kraljevske igre Prva priznanja neodvisnosti Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Lajovic za slovensko ime Filharmonične družbe v Ljubljani Tomaž Romih - že leta 1908 za deklice in dečke v skupnih razredih Ludve Potokar, vojni dopisnik in avtor romana »Krivi vir« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cecilij Urban (Ludvik Oblak), založnik in knjižničar v Moskvi Lucijan Marija Škerjanc, skladatelj sodobnega časa Robert Kukovec, tragična usoda partizanskega zdravnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Terbovc in skice iz življenja ameriških Slovencev Marija Kobi, kostumografka za gledališče in film Vzpostavitev okupacijske oblasti v Prekmurju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lavoslav Schwentner, prvi sodobni slovenski knjižni založnik Leonid Pítamic, pravnik in diplomat po vojni ne more biti član Akademije Arheolog Peter Petru, raziskovalec prehoda poznoantičnega obdobja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odprtje gorenjske železniške proge Frane Milčinski Ježek, mojster prodorne satire Šest srčnih borcev vdre v celjski gestapovski zapor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvo znanstveno društvo v Ljubljani "Bosa pojdiva, dekle, obsorej, bosa pojdiva prek zemlje trpeče …" Janko Messner, pisatelj, ki je vrnil podeljeno državno odlikovanje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odlok o začasni ureditvi šolstva v Ilirskih provincah Ivan Napotnik - kipar in kmet Dinar zamenja krono *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Rutar, ustvarjalka tolminskega muzeja Ubald Vrabec, osrednja osebnost tržaškega glasbenega življenja Vilko Androjna, pravnik in socialna vprašanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva na Slovenskem pridelana penina Janko orožen, raziskovalec preteklosti Celja Nikolaj Pirnat - kipar, risar in ilustrator *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.
Ivan Bernik, filozof o razmerju med lepoto, dobroto in resnico Fran Govekar, predstavnik slovenskega naturalizma Slavnostna premiera drugega slovenskega celovečerca *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Viktor Cotič, slikar, ilustrator, scenograf, zapisan v zgodovino Stane Urek, radijska športna legenda Redni slovenski program Radia Trst *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov