Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

29.07.2018


Na današnji dan leta 1793 se je v Chrudimu na Češkem rodil gozdar in izumitelj JOSEF RESSEL. Bil je zelo izobražen človek, saj je študiral knjigovodstvo, kmetijstvo, farmacijo, mehaniko, hidravliko, arhitekturo in gozdarstvo. Kot gozdar je začel delati v Pleterjah, nato je bil ilirski gozdarski podmojster v Ljubljani in primorski gozdarski mojster v Trstu. Kot gozdni nadzornik in načrtovalec je premeril Krakovski gozd in izdelal načrt za omrežje gozdnih cest, med prvimi pa se je zavzemal za pogozdovanje opustošene Istre ter prispeval veliko izboljšav v poljedelstvu, svilogojstvu, čebelarstvu in živinoreji.
Bil je vsestranski izumitelj. Izumljal je predmete za vsakdanjo rabo in vojaške tehnične predmete, zlasti pa se je posvetil ladijskemu pogonu. Med službovanjem na Slovenskem je začel razvijati ladijski vijak in ga leta 1827 tudi patentiral. Ta izum je pomenil pravo revolucijo v razvoju ladjedelstva. Josefa Ressla štejejo za svojega Čehi (rodil se je na Češkem), Nemci (njegov oče je bil češki Nemec), Avstrijci (živel je v habsburški monarhiji), Italijani (deset let je živel v Benetkah in Trstu, kjer je bil kot lesarski strokovnjak zaposlen pri mornarici), Hrvati (več let je bil med drugim predstojnik mornariške gozdne agenture za Istro in Krk) in Slovenci. Pokopan je na ljubljanskem Navju.
—–
Veliki ljubitelj planin, preporoditelj in pesnik Valentin Stanič je kot samohodec in prvopristopnik (zlasti z vzponi v salzburških gorah) sodil v vrh takratne evropske alpinistike. Veljal je za prvega alpinista v Vzhodnih Alpah, ki ni najemal gorskih vodnikov. Tako se je na današnji dan leta 1802 brez vodnika kot prvi turist povzpel na avstrijski Grossglockner, Veliki Klek. Osem let pozneje je Valentin Stanič kot četrti turist stopil tudi na Triglav in temu najvišjemu vrhu Julijskih Alp izmeril tudi višino.
—–
Med najbolj znane politične sodne procese po drugi svetovni vojni v Sloveniji sodi proces proti tako imenovani Nagodetovi špijonski organizaciji. Začel se je na današnji dan leta 1947 pred Vrhovnim sodiščem Ljudske republike Slovenije v Ljubljani in je trajal dobrih štirinajst dni. Petnajst obtožencev s Črtomirjem Nagodetom na čelu je bilo med drugim obtoženih obveščevalnega povezovanja z Nacionalnim komitejem Kraljevine Jugoslavije v tujini, oddajanja vohunskih sporočil zahodnim veleposlaništvom ter pripravljanja oborožene vstaje zoper Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo.
Nagodeta so obsodili na smrt z ustrelitvijo in kazen tudi izvršili, dvema obsojencema so smrtno kazen spremenili v dvajset let zapora, preostali pa so bili obsojeni na nekaj krajše zaporne kazni ali prisilno delo z odvzemom državljanskih pravic in zaplembo premoženja. V začetku petdesetih let so večino obsojenih pomilostili, aprila leta 1991 pa je Temeljno sodišče v Ljubljani sodbo Vrhovnega sodišča Ljudske republike Slovenije iz leta 1947 razveljavilo.
—–
Botanik VINKO STRGAR se je rodil na današnji dan pred 90-imi leti v Leskôvcu pri Krškem. Bil je tehnični, nato pa strokovni sodelavec v ljubljanskem botaničnem vrtu. Leta 1969 je doktoriral s temo iz sistematske botanike. Kot prevajalec, strokovni recenzent in svetovalec je sodeloval pri številnih strokovnih in poljudnih knjigah z botanično, vrtnarsko in farmakološko tematiko in bil terminološki svetovalec pri Slovarju slovenskega knjižnega jezika. Od leta 1968 je bil vodja Botaničnega vrta, kot gradbeni gospodar Biološkega središča v Ljubljani pa je Vinko Strgar bistveno pripomogel k njegovi dokončni izgraditvi.


Na današnji dan

6288 epizod

Na današnji dan

6288 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

29.07.2018


Na današnji dan leta 1793 se je v Chrudimu na Češkem rodil gozdar in izumitelj JOSEF RESSEL. Bil je zelo izobražen človek, saj je študiral knjigovodstvo, kmetijstvo, farmacijo, mehaniko, hidravliko, arhitekturo in gozdarstvo. Kot gozdar je začel delati v Pleterjah, nato je bil ilirski gozdarski podmojster v Ljubljani in primorski gozdarski mojster v Trstu. Kot gozdni nadzornik in načrtovalec je premeril Krakovski gozd in izdelal načrt za omrežje gozdnih cest, med prvimi pa se je zavzemal za pogozdovanje opustošene Istre ter prispeval veliko izboljšav v poljedelstvu, svilogojstvu, čebelarstvu in živinoreji.
Bil je vsestranski izumitelj. Izumljal je predmete za vsakdanjo rabo in vojaške tehnične predmete, zlasti pa se je posvetil ladijskemu pogonu. Med službovanjem na Slovenskem je začel razvijati ladijski vijak in ga leta 1827 tudi patentiral. Ta izum je pomenil pravo revolucijo v razvoju ladjedelstva. Josefa Ressla štejejo za svojega Čehi (rodil se je na Češkem), Nemci (njegov oče je bil češki Nemec), Avstrijci (živel je v habsburški monarhiji), Italijani (deset let je živel v Benetkah in Trstu, kjer je bil kot lesarski strokovnjak zaposlen pri mornarici), Hrvati (več let je bil med drugim predstojnik mornariške gozdne agenture za Istro in Krk) in Slovenci. Pokopan je na ljubljanskem Navju.
—–
Veliki ljubitelj planin, preporoditelj in pesnik Valentin Stanič je kot samohodec in prvopristopnik (zlasti z vzponi v salzburških gorah) sodil v vrh takratne evropske alpinistike. Veljal je za prvega alpinista v Vzhodnih Alpah, ki ni najemal gorskih vodnikov. Tako se je na današnji dan leta 1802 brez vodnika kot prvi turist povzpel na avstrijski Grossglockner, Veliki Klek. Osem let pozneje je Valentin Stanič kot četrti turist stopil tudi na Triglav in temu najvišjemu vrhu Julijskih Alp izmeril tudi višino.
—–
Med najbolj znane politične sodne procese po drugi svetovni vojni v Sloveniji sodi proces proti tako imenovani Nagodetovi špijonski organizaciji. Začel se je na današnji dan leta 1947 pred Vrhovnim sodiščem Ljudske republike Slovenije v Ljubljani in je trajal dobrih štirinajst dni. Petnajst obtožencev s Črtomirjem Nagodetom na čelu je bilo med drugim obtoženih obveščevalnega povezovanja z Nacionalnim komitejem Kraljevine Jugoslavije v tujini, oddajanja vohunskih sporočil zahodnim veleposlaništvom ter pripravljanja oborožene vstaje zoper Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo.
Nagodeta so obsodili na smrt z ustrelitvijo in kazen tudi izvršili, dvema obsojencema so smrtno kazen spremenili v dvajset let zapora, preostali pa so bili obsojeni na nekaj krajše zaporne kazni ali prisilno delo z odvzemom državljanskih pravic in zaplembo premoženja. V začetku petdesetih let so večino obsojenih pomilostili, aprila leta 1991 pa je Temeljno sodišče v Ljubljani sodbo Vrhovnega sodišča Ljudske republike Slovenije iz leta 1947 razveljavilo.
—–
Botanik VINKO STRGAR se je rodil na današnji dan pred 90-imi leti v Leskôvcu pri Krškem. Bil je tehnični, nato pa strokovni sodelavec v ljubljanskem botaničnem vrtu. Leta 1969 je doktoriral s temo iz sistematske botanike. Kot prevajalec, strokovni recenzent in svetovalec je sodeloval pri številnih strokovnih in poljudnih knjigah z botanično, vrtnarsko in farmakološko tematiko in bil terminološki svetovalec pri Slovarju slovenskega knjižnega jezika. Od leta 1968 je bil vodja Botaničnega vrta, kot gradbeni gospodar Biološkega središča v Ljubljani pa je Vinko Strgar bistveno pripomogel k njegovi dokončni izgraditvi.


10.08.2022

Na današnji dan 10. avgust

Prvi predsednik Slovenske matice. Časnikar v politiki katoliškega tabora. Prežihov Voranc – socialni realist. 80 let od prihoda največje skupine slovenskih jetnic in jetnikov v Auschwitz.


09.08.2022

Na današnji dan, 9. avgust

Gašper Rojko postane rektor Karlove univerze v Pragi Taborsko dogajanje v Ljutomeru Akademsko društvo Adrija Glasbeni ustvarjalec džezovskih ritmov


08.08.2022

Na današnji dan 8. avgust

Prva stalna poštna zveza pri nas Od vroclavskega do ljubljanskega odra Izvrsten karikaturist in pomemben knjižni ilustrator Porušen in čez devet let spet odprt solkanski železniški most


07.08.2022

Na današnji dan 7. avgust

Na vrhu Triglava postavili Aljažev stolp … S težavami do Narodnega doma v Celju … Slavko Jan, režiser enega izmed mejnikov v razvoju Slovenskega gledališča … Začetek serijske proizvodnje avtomobilov na Slovenskem …


06.08.2022

Na današnji dan 6. avgust

Morilski udar strele na Donački gori … Mileva Zakrajšek, žlahtna odrska interpretka materinskih likov … Mitja Šarabon, eden najplodovitejših piscev sonetov … Miha Mate, Ribničan piše za mladino …


05.08.2022

Na današnji dan, 5. avgust

Statut mesta Ptuj iz zgodnjega 16. stoletja … Marta Paulin - Brina, ena izmed začetnic sodobnega plesa pri nas … Ivan Šček, skladatelj, ki je ustvaril »pravljični balet« … Zgodovinski uspeh alpinističnega para Mira Debelak in Stanko Tominšek v severni steni Špika …


04.08.2022

Na današnji dan, 4. avgust

Ožbalt Gutsman, jezikoslovec s Koroškega … Manica Koman, pripovedovalka pravljic in otroških zgodb … Dr. Janez Stanovnik, od krščanskega socialista do predsednika republiškega predsedstva … Začetek televizijskega oddajanja na Slovenskem …


03.08.2022

Na današnji dan 3. avgust

Mihael Štrukelj, redni profesor gradbeništva v Helsinkih »Pil sem te in ne izpil, Ljubezen ...« Egon Kunej, skladatelj in zborovodja Nacistične deportacije in ukradeni otroci


02.08.2022

Na današnji dan 2. avgust

Iz zgodovine nesreč v naših gorah … Denarna reforma podonavske monarhije … Viktor Sulčič, arhitekt v Argentini … Boris Gregorka, trener na poti do olimpijskih odličij …


01.08.2022

Na današnji dan - 1. avgust

Matevž Ravnikar, prvi zapisovalec ugank, ljudskih pesmi in pravljic ... Ivan Jožef Tomažič, škof, ki se je uprl zahtevi nacistov ... Samopostrežne trgovine prihajajo ... Kratka zgodovina »železne zavese« ...


31.07.2022

Na današnji dan, 31. julij

Satirični roman – parodija na pisateljstvo Ugledno ime slovenske pedagogike Politični konflikt namesto avtoceste Osimski sporazumi veljavni


30.07.2022

Na današnji dan, 30. julij

Zaradi politične neprimernosti ob profesuro Svetovni rekorder v kegljanju Direktorica Inštituta za načrtovanje družine Usmrtitev prvih partizanskih upornikov med drugo svetovno vojno


29.07.2022

Na današnji dan 29. julij

Poštni uradnik – spregledan inovator Slovenski vojaki pri zasedbi Bosne in Hercegovine Montirani politični proces razveljavljen po 44 letih Nacisti odvzeli staršem 650 otrok


28.07.2022

Na današnji dan 28. julij

Prvi potujoči izposojevalec knjig Zaslužni župan Šoštanja Iz gledališča na politični sodni proces Začetek vojne svetovnih razsežnosti


27.07.2022

Na današnji dan 27. julij

Knjige, ki so Slovence naučile brati, ko je z Dunaja v Trst prisopihal prvi vlak, utemeljitelj slovenske astronomije in Kmetijska zbornica za takratno Dravsko banovino


26.07.2022

Na današnji dan 26. julij

Poverjenik za uk in bogočastje pri prvi narodni vladi. Koroški kronist dogajanja v Slovenskih goricah. Češki planinci in njihova koča pod Grintovci. Radio Osvobodilne fronte.


25.07.2022

Na današnji dan 25. julij

Potopis odprave v Kartum Franz Liszt v Rogaški Slatini Vroče poletje ob Soči ionir sodobne ribiške biologije v Jadranskem morju


24.07.2022

Na današnji dan 24. julij

Prva olimpijska kolajna v slovenskih rokah Satirik jezi gospodo Geofizik preučuje potrese Zadnji vojaki iz Slovenije zapuščajo Jugoslovansko armado


23.07.2022

Na današnji dan 23. julij

Metri in kilogrami namesto starih merskih poimenovanj Zakon o vseučilišču Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani. Koreografinja ter njene odrske in filmske stvaritve Prvi splošni krajevni muzej v Sloveniji.


22.07.2022

Na današnji dan 22. julij

Prvi Slomškov namestnik na mariborskem škofijskem sedežu Pomoč otrokom pri boleznih ušes, nosu in grla Časopis, ki je pozival k povezovanju Zločin v celjskem Starem piskru


Stran 43 od 315
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov