Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
IVAN JOŽEF TOMAŽIČ je končal bogoslovno učilišče v Mariboru, leta 1906 pa v Innsbrucku doktoriral iz teologije. Pozneje je bil v Mariboru med drugim škofijski tajnik, kanonik in predavatelj zgodovine in patristike (to je nauka o življenju cerkvenih očetov). .Leta 1928 je postal pomožni škof, pet let pozneje pa redni lavantinski (mariborski) škof. Pomagal je pri razvoju Katoliške akcije, Marijine kongregacije, Slomškove Bratovščine svetih Cirila in Metoda ter drugih verskih in posvetnih združenj.
Pod njegovim vodstvom so sezidali novo bogoslovno semenišče in Visoko teološko šolo. Med nemško okupacijo v letih druge svetovne vojne je v duhu svojega škofovskega gesla »Ne jaz, ampak Bog« odločno protestiral zoper okupatorjeve ukrepe proti narodno zavedni duhovščini in vernemu slovenskemu ljudstvu. Leta 1948 je prejel visoko papeževo priznanje »prisednik prestola Njegove svetosti«. Škof Ivan Jožef Tomažič se je rodil na današnji dan leta 1876 v Miklavžu pri Ormožu.
—–
Častnik LJUBO ŠERCER se je rodil na današnji dan leta 1916 v Braniku pri Gorici. Po končani vojaški akademiji v Beogradu je do aprila 1941. leta služboval v Banjaluki in Kninu, nato pa se je v Ljubljani vključil v delo Osvobodilne fronte. Julija istega leta je odšel k partizanom in kmalu postal poveljnik Krimskega bataljona. Zaradi izdaje so ga že decembra istega leta prijeli okupatorji in ga postavili pred vojaško sodišče. Še s petimi tovariši so ga ustrelili v kamnolomu Tomíšelj pri Ljubljani. Leta 1942 so po Ljubu Šercerju
pomenovali partizansko brigado, leta 1943 pa ga je poveljstvo narodno-osvobodilne vojske razglasilo za narodnega heroja.
—–
Atentat člana »Združene bosanske nacionalne revolucionarne mladine« Gavrila Principa na avstro-ogrskega prestolonaslednika nadvojvodo Franca Ferdinanda in njegovo soprogo Zofijo 28. junija leta 1914 v Sarajevu je bil Avstro-Ogrski povod za vojno napoved Srbiji mesec dni pozneje. Na današnji dan istega leta – torej pred 104-ma leti – je Nemško cesarstvo napovedalo vojno Rusiji, čez nekaj dni pa Francija in Velika Britanija Nemškemu cesarstvu in začela se je svetovna vojna – danes jo imenujemo »prva« – ki je v kratkem času zajela 36 od takratnih 54-ih držav na svetu.
—–
V Ljutomeru so, tako kot takrat po vsej Sloveniji, takoj po koncu druge svetovne vojne podržavili precej zasebnih trgovinic ter začeli ustanavljati kmetijske zadruge; te so lahko poleg kmetijskih potrebščin prodajale tudi drugo blago, vse od hrane do tekstila. To je trajalo vse do leta 1957, ko jim je oblast dovolila trgovati le s kmetijskimi pripomočki.
Da prebivalci ne bi bili prikrajšani pri nakupih “nekmetijskega” blaga, so v Ljutomeru eno nekdanjih zadružnih trgovin dali v upravljanje takratnemu trgovskemu podjetju Merkur in nekaj pozneje so prav to preuredili v prvo samopostrežno trgovino v Sloveniji. Odprli so jo na današnji dan pred 60-imi leti na Miklošičevem trgu v Ljutomeru.
6275 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
IVAN JOŽEF TOMAŽIČ je končal bogoslovno učilišče v Mariboru, leta 1906 pa v Innsbrucku doktoriral iz teologije. Pozneje je bil v Mariboru med drugim škofijski tajnik, kanonik in predavatelj zgodovine in patristike (to je nauka o življenju cerkvenih očetov). .Leta 1928 je postal pomožni škof, pet let pozneje pa redni lavantinski (mariborski) škof. Pomagal je pri razvoju Katoliške akcije, Marijine kongregacije, Slomškove Bratovščine svetih Cirila in Metoda ter drugih verskih in posvetnih združenj.
Pod njegovim vodstvom so sezidali novo bogoslovno semenišče in Visoko teološko šolo. Med nemško okupacijo v letih druge svetovne vojne je v duhu svojega škofovskega gesla »Ne jaz, ampak Bog« odločno protestiral zoper okupatorjeve ukrepe proti narodno zavedni duhovščini in vernemu slovenskemu ljudstvu. Leta 1948 je prejel visoko papeževo priznanje »prisednik prestola Njegove svetosti«. Škof Ivan Jožef Tomažič se je rodil na današnji dan leta 1876 v Miklavžu pri Ormožu.
—–
Častnik LJUBO ŠERCER se je rodil na današnji dan leta 1916 v Braniku pri Gorici. Po končani vojaški akademiji v Beogradu je do aprila 1941. leta služboval v Banjaluki in Kninu, nato pa se je v Ljubljani vključil v delo Osvobodilne fronte. Julija istega leta je odšel k partizanom in kmalu postal poveljnik Krimskega bataljona. Zaradi izdaje so ga že decembra istega leta prijeli okupatorji in ga postavili pred vojaško sodišče. Še s petimi tovariši so ga ustrelili v kamnolomu Tomíšelj pri Ljubljani. Leta 1942 so po Ljubu Šercerju
pomenovali partizansko brigado, leta 1943 pa ga je poveljstvo narodno-osvobodilne vojske razglasilo za narodnega heroja.
—–
Atentat člana »Združene bosanske nacionalne revolucionarne mladine« Gavrila Principa na avstro-ogrskega prestolonaslednika nadvojvodo Franca Ferdinanda in njegovo soprogo Zofijo 28. junija leta 1914 v Sarajevu je bil Avstro-Ogrski povod za vojno napoved Srbiji mesec dni pozneje. Na današnji dan istega leta – torej pred 104-ma leti – je Nemško cesarstvo napovedalo vojno Rusiji, čez nekaj dni pa Francija in Velika Britanija Nemškemu cesarstvu in začela se je svetovna vojna – danes jo imenujemo »prva« – ki je v kratkem času zajela 36 od takratnih 54-ih držav na svetu.
—–
V Ljutomeru so, tako kot takrat po vsej Sloveniji, takoj po koncu druge svetovne vojne podržavili precej zasebnih trgovinic ter začeli ustanavljati kmetijske zadruge; te so lahko poleg kmetijskih potrebščin prodajale tudi drugo blago, vse od hrane do tekstila. To je trajalo vse do leta 1957, ko jim je oblast dovolila trgovati le s kmetijskimi pripomočki.
Da prebivalci ne bi bili prikrajšani pri nakupih “nekmetijskega” blaga, so v Ljutomeru eno nekdanjih zadružnih trgovin dali v upravljanje takratnemu trgovskemu podjetju Merkur in nekaj pozneje so prav to preuredili v prvo samopostrežno trgovino v Sloveniji. Odprli so jo na današnji dan pred 60-imi leti na Miklošičevem trgu v Ljutomeru.
Likovni lirik izpovedoval resnico v estetsko prefinjeni obliki Radijski urednik in direktor Zločin na Stranicah pri Frankolovem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Desetletja ustvarjalnosti poeziji zapisane koroške Slovenke Dramatik in velike zgodovinske teme Član treh državnih atletskih reprezentanc *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Urednica prvega slovenskega ženskega časopisa Predavatelj ruske književnosti v Veliki Britaniji Med ustanovnimi člani Slovenskega stalnega gledališča v Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor »povesti davnih dedov« Biolog postal prešernoslovec Tri desetletja urejanja Planinskega vestnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Kako bit όčeš poet in ti pretežkό je v prsih nosít al pekel, al nebo!« Najstarejša slovenska revija, ki še vedno izhaja Nagrada kresnik prvič v ženske roke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Kaj Slovenci terjamo?« Raziskovalec romanskih jezikov Ilustrator mladinske literature *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naš najuspešnejši fizik s konca 19. stoletja Po vojni prebujeno gledališče Pohod 14. divizije slovenske partizanske vojske na Štajersko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Društvo Ogenj in zavzemanje za upepelitev umrlih Poučevanje v drugačnih okoliščinah Prva neplačana, prostovoljna transfuzija krvi v Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odločno za neodvisnost šolstva od Cerkve Zveneči glas in junaški ter komični igralski liki Prvo mednarodno tekmovanje v dolini pod Poncami *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
700 godal iz Demšarjeve delavnice Diplomat in pisec Mojster odrske in filmske igre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vsestranski glasbeni ustvarjalec Uspehi na področju medicinske mikrobiologije Kar osem dni z vozovi čez zaledenelo Savo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Po ugledni balerini poimenovana nagrada Raziskovalec slovenskega političnega v času monarhije Bližina vojne prinesla nakaznice za kruh in moko Prvi slovenski kandidat za tujejezičnega oskarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisateljica in žensko vprašanje Eden naših najizrazitejših simfoničnih skladateljev »Turjaška Rozamunda« – prva slovenska opera v Združenih državah Amerike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zgodovinar Celja in lavantinske škofije Ljubljana zahteva javne napise v slovenščini Iz kroga katoliškega ekspresionizma v kritični novi realizem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvo obsežnejše zgodovinsko delo v slovenskem jeziku Slovanska čitalnica v Trstu Potres v Brežicah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvo strokovno delo o gojenju vinske trte v slovenskem jeziku Začetnik romanistike na ljubljanski univerzi 35 let v Mestnem gledališču ljubljanskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mednarodna slikarska šola v Münchnu »Radio Ljubljana, Maribor in Slovensko primorje« Otoplitve političnih odnosov s sosednjo Avstrijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pobudnik in zaščitnik pesniškega almanaha Kranjska čbelica Umetnost, oprta na domače folklorno izročilo Pionir hortikulture in krajinarstva na Slovenskem
Veliki koroški potres Z boljšim abecednikom do branja in pisanja Od ekspresionizma do nove stvarnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden izmed začetnikov moderne geografije in kartografije pri nas Četrt stoletja dela za Prešernovo bibliografijo »Prva dama slovenske literarne zgodovine«
Neveljaven email naslov