Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
IVAN JOŽEF TOMAŽIČ je končal bogoslovno učilišče v Mariboru, leta 1906 pa v Innsbrucku doktoriral iz teologije. Pozneje je bil v Mariboru med drugim škofijski tajnik, kanonik in predavatelj zgodovine in patristike (to je nauka o življenju cerkvenih očetov). .Leta 1928 je postal pomožni škof, pet let pozneje pa redni lavantinski (mariborski) škof. Pomagal je pri razvoju Katoliške akcije, Marijine kongregacije, Slomškove Bratovščine svetih Cirila in Metoda ter drugih verskih in posvetnih združenj.
Pod njegovim vodstvom so sezidali novo bogoslovno semenišče in Visoko teološko šolo. Med nemško okupacijo v letih druge svetovne vojne je v duhu svojega škofovskega gesla »Ne jaz, ampak Bog« odločno protestiral zoper okupatorjeve ukrepe proti narodno zavedni duhovščini in vernemu slovenskemu ljudstvu. Leta 1948 je prejel visoko papeževo priznanje »prisednik prestola Njegove svetosti«. Škof Ivan Jožef Tomažič se je rodil na današnji dan leta 1876 v Miklavžu pri Ormožu.
—–
Častnik LJUBO ŠERCER se je rodil na današnji dan leta 1916 v Braniku pri Gorici. Po končani vojaški akademiji v Beogradu je do aprila 1941. leta služboval v Banjaluki in Kninu, nato pa se je v Ljubljani vključil v delo Osvobodilne fronte. Julija istega leta je odšel k partizanom in kmalu postal poveljnik Krimskega bataljona. Zaradi izdaje so ga že decembra istega leta prijeli okupatorji in ga postavili pred vojaško sodišče. Še s petimi tovariši so ga ustrelili v kamnolomu Tomíšelj pri Ljubljani. Leta 1942 so po Ljubu Šercerju
pomenovali partizansko brigado, leta 1943 pa ga je poveljstvo narodno-osvobodilne vojske razglasilo za narodnega heroja.
—–
Atentat člana »Združene bosanske nacionalne revolucionarne mladine« Gavrila Principa na avstro-ogrskega prestolonaslednika nadvojvodo Franca Ferdinanda in njegovo soprogo Zofijo 28. junija leta 1914 v Sarajevu je bil Avstro-Ogrski povod za vojno napoved Srbiji mesec dni pozneje. Na današnji dan istega leta – torej pred 104-ma leti – je Nemško cesarstvo napovedalo vojno Rusiji, čez nekaj dni pa Francija in Velika Britanija Nemškemu cesarstvu in začela se je svetovna vojna – danes jo imenujemo »prva« – ki je v kratkem času zajela 36 od takratnih 54-ih držav na svetu.
—–
V Ljutomeru so, tako kot takrat po vsej Sloveniji, takoj po koncu druge svetovne vojne podržavili precej zasebnih trgovinic ter začeli ustanavljati kmetijske zadruge; te so lahko poleg kmetijskih potrebščin prodajale tudi drugo blago, vse od hrane do tekstila. To je trajalo vse do leta 1957, ko jim je oblast dovolila trgovati le s kmetijskimi pripomočki.
Da prebivalci ne bi bili prikrajšani pri nakupih “nekmetijskega” blaga, so v Ljutomeru eno nekdanjih zadružnih trgovin dali v upravljanje takratnemu trgovskemu podjetju Merkur in nekaj pozneje so prav to preuredili v prvo samopostrežno trgovino v Sloveniji. Odprli so jo na današnji dan pred 60-imi leti na Miklošičevem trgu v Ljutomeru.
6275 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
IVAN JOŽEF TOMAŽIČ je končal bogoslovno učilišče v Mariboru, leta 1906 pa v Innsbrucku doktoriral iz teologije. Pozneje je bil v Mariboru med drugim škofijski tajnik, kanonik in predavatelj zgodovine in patristike (to je nauka o življenju cerkvenih očetov). .Leta 1928 je postal pomožni škof, pet let pozneje pa redni lavantinski (mariborski) škof. Pomagal je pri razvoju Katoliške akcije, Marijine kongregacije, Slomškove Bratovščine svetih Cirila in Metoda ter drugih verskih in posvetnih združenj.
Pod njegovim vodstvom so sezidali novo bogoslovno semenišče in Visoko teološko šolo. Med nemško okupacijo v letih druge svetovne vojne je v duhu svojega škofovskega gesla »Ne jaz, ampak Bog« odločno protestiral zoper okupatorjeve ukrepe proti narodno zavedni duhovščini in vernemu slovenskemu ljudstvu. Leta 1948 je prejel visoko papeževo priznanje »prisednik prestola Njegove svetosti«. Škof Ivan Jožef Tomažič se je rodil na današnji dan leta 1876 v Miklavžu pri Ormožu.
—–
Častnik LJUBO ŠERCER se je rodil na današnji dan leta 1916 v Braniku pri Gorici. Po končani vojaški akademiji v Beogradu je do aprila 1941. leta služboval v Banjaluki in Kninu, nato pa se je v Ljubljani vključil v delo Osvobodilne fronte. Julija istega leta je odšel k partizanom in kmalu postal poveljnik Krimskega bataljona. Zaradi izdaje so ga že decembra istega leta prijeli okupatorji in ga postavili pred vojaško sodišče. Še s petimi tovariši so ga ustrelili v kamnolomu Tomíšelj pri Ljubljani. Leta 1942 so po Ljubu Šercerju
pomenovali partizansko brigado, leta 1943 pa ga je poveljstvo narodno-osvobodilne vojske razglasilo za narodnega heroja.
—–
Atentat člana »Združene bosanske nacionalne revolucionarne mladine« Gavrila Principa na avstro-ogrskega prestolonaslednika nadvojvodo Franca Ferdinanda in njegovo soprogo Zofijo 28. junija leta 1914 v Sarajevu je bil Avstro-Ogrski povod za vojno napoved Srbiji mesec dni pozneje. Na današnji dan istega leta – torej pred 104-ma leti – je Nemško cesarstvo napovedalo vojno Rusiji, čez nekaj dni pa Francija in Velika Britanija Nemškemu cesarstvu in začela se je svetovna vojna – danes jo imenujemo »prva« – ki je v kratkem času zajela 36 od takratnih 54-ih držav na svetu.
—–
V Ljutomeru so, tako kot takrat po vsej Sloveniji, takoj po koncu druge svetovne vojne podržavili precej zasebnih trgovinic ter začeli ustanavljati kmetijske zadruge; te so lahko poleg kmetijskih potrebščin prodajale tudi drugo blago, vse od hrane do tekstila. To je trajalo vse do leta 1957, ko jim je oblast dovolila trgovati le s kmetijskimi pripomočki.
Da prebivalci ne bi bili prikrajšani pri nakupih “nekmetijskega” blaga, so v Ljutomeru eno nekdanjih zadružnih trgovin dali v upravljanje takratnemu trgovskemu podjetju Merkur in nekaj pozneje so prav to preuredili v prvo samopostrežno trgovino v Sloveniji. Odprli so jo na današnji dan pred 60-imi leti na Miklošičevem trgu v Ljutomeru.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Ljubljanski škof zahteva slovenščino v javnem življenju Slovenskogoriški agronom v Mostarju Žrtev dahavskih procesov Ljubljanska evangeličanska cerkev spet v lasti cerkvene občine
Prvi predsednik Slovenske matice. Časnikar v politiki katoliškega tabora. Prežihov Voranc – socialni realist. 80 let od prihoda največje skupine slovenskih jetnic in jetnikov v Auschwitz.
Gašper Rojko postane rektor Karlove univerze v Pragi Taborsko dogajanje v Ljutomeru Akademsko društvo Adrija Glasbeni ustvarjalec džezovskih ritmov
Prva stalna poštna zveza pri nas Od vroclavskega do ljubljanskega odra Izvrsten karikaturist in pomemben knjižni ilustrator Porušen in čez devet let spet odprt solkanski železniški most
Na vrhu Triglava postavili Aljažev stolp … S težavami do Narodnega doma v Celju … Slavko Jan, režiser enega izmed mejnikov v razvoju Slovenskega gledališča … Začetek serijske proizvodnje avtomobilov na Slovenskem …
Morilski udar strele na Donački gori … Mileva Zakrajšek, žlahtna odrska interpretka materinskih likov … Mitja Šarabon, eden najplodovitejših piscev sonetov … Miha Mate, Ribničan piše za mladino …
Statut mesta Ptuj iz zgodnjega 16. stoletja … Marta Paulin - Brina, ena izmed začetnic sodobnega plesa pri nas … Ivan Šček, skladatelj, ki je ustvaril »pravljični balet« … Zgodovinski uspeh alpinističnega para Mira Debelak in Stanko Tominšek v severni steni Špika …
Ožbalt Gutsman, jezikoslovec s Koroškega … Manica Koman, pripovedovalka pravljic in otroških zgodb … Dr. Janez Stanovnik, od krščanskega socialista do predsednika republiškega predsedstva … Začetek televizijskega oddajanja na Slovenskem …
Mihael Štrukelj, redni profesor gradbeništva v Helsinkih »Pil sem te in ne izpil, Ljubezen ...« Egon Kunej, skladatelj in zborovodja Nacistične deportacije in ukradeni otroci
Iz zgodovine nesreč v naših gorah … Denarna reforma podonavske monarhije … Viktor Sulčič, arhitekt v Argentini … Boris Gregorka, trener na poti do olimpijskih odličij …
Matevž Ravnikar, prvi zapisovalec ugank, ljudskih pesmi in pravljic ... Ivan Jožef Tomažič, škof, ki se je uprl zahtevi nacistov ... Samopostrežne trgovine prihajajo ... Kratka zgodovina »železne zavese« ...
Satirični roman – parodija na pisateljstvo Ugledno ime slovenske pedagogike Politični konflikt namesto avtoceste Osimski sporazumi veljavni
Zaradi politične neprimernosti ob profesuro Svetovni rekorder v kegljanju Direktorica Inštituta za načrtovanje družine Usmrtitev prvih partizanskih upornikov med drugo svetovno vojno
Poštni uradnik – spregledan inovator Slovenski vojaki pri zasedbi Bosne in Hercegovine Montirani politični proces razveljavljen po 44 letih Nacisti odvzeli staršem 650 otrok
Neveljaven email naslov