Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Začetki zdravilišča v Rogaški Slatini segajo v 17. stoletje, v obdobje, ko je bila zgrajena prva hiša za goste in so zdravilno vodo prodajali tudi na Dunaju. Leta 1810 so zgradili večje kopališče, nekaj let pozneje pa zajezili vrelec Styrio. Na današnji dan leta 1846 so v Rogaški Slatini odprli novo zdraviliško dvorano in ob tej priložnosti je tam koncertiral tudi madžarski skladatelj, pianist in dirigent Franz Liszt.
—–
Osrednji slovenski muzejski zavod za področje šolstva Slovenski šolski muzej, je na pobudo ljudskošolskega učitelja in pedagoškega pisca Jakoba Dimnika na današnji dan pred 120-imi leti v Ljubljani ustanovila »Zveza slovenskih učiteljskih društev«. Štirideset let pozneje ga je banska uprava imenovala za »muzej vsega slovenskega šolstva«, leta 1951 pa je dobil dolgoročno vsebinsko in organizacijsko obliko. Danes so v razstavni zbirki učila, šolska oprema, pohvale in priznanja učencem ter zlate in črne knjige.
V arhivu med drugim hranijo uradne spise in zapisnike učnih konferenc, v dokumentacijski zbirki pa so letna poročila, fototeka šolskih stavb ter mape šol s podatki o njihovi zgodovini. V knjižnici Slovenskega šolskega muzeja je veliko izvirne pedagoške literature; tudi mnogo starih in redkih šolskih knjig iz 18. in 19. stoletja ter celo nekaj prvih tiskov – inkunabul pred letom 1500. V muzeju je stalna razstava »Šolstvo na Slovenskem skozi stoletja«, pripravljajo pa tudi občasne tematske razstave s področja šole in šolske zgodovine.
—–
Dramatik in pripovednik SLAVKO GRUM se je rodil na današnji dan leta 1901 v Šmartnem pri Litiji. Na Dunaju je doštudiral medicino, spoznal psihoanalizo, bil nato zdravnik v ljubljanski umobolnici in do smrti zdravnik splošne prakse v Zagorju ob Savi. Pisal je razmeroma kratko obdobje, med dunajskim študijem in v prvih ljubljanskih letih, potem pa je njegova ustvarjalnost naglo ugasnila. Grumovo pripovedništvo obsega samo črtice in novelete. Te obravnavajo podzavestno motivirano mračno erotiko in gnus, samoto, strah in tesnobo, ki se v človeku razraščajo v duševno bolezen. Igra v dveh dejanjih “Dogodek v mestu Gogi” Slavka Gruma velja za eno najpomembnejših besedil v slovenski dramatiki.
—–
Eden naših najznamenitejših telovadcev in gimnastičnih strokovnjakov BORIS GREGORKA se je rodil na današnji dan leta 1906 v Brezinah pri Brežicah. Kot član ljubljanskega Narodnega doma in jugoslovanski reprezentant v športni gimnastiki je v letih od 1928 do 38 dvakrat sodeloval na olimpijskih igrah in svetovnih prvenstvih; na olimpijadi v Amsterdamu je reprezentanca osvojila bronasto medaljo. Med drugo svetovno vojno je bil konfiniran v Italiji, po njej pa je kot vodnik in trener delal v društvu Partizan Narodni dom in bil mednarodni sodnik. Od leta 1948 je osemnajst let vodil jugoslovansko gimnastično reprezentanco in bil trener našega najuspešnejšega telovadca Mira Cerarja. Boris Gregorka je med številnimi priznanji prejel tudi Bloudkovo nagrado.
—–
Na današnji dan leta 1926 se je v Ljubljani rodil agronom FRANC BITENC. Leta 1949 je diplomiral na agronomski fakulteti v Zagrebu in pozneje tam tudi doktoriral. Kot izjemen strokovnjak je bil med drugim redni profesor tehnologije pridelave rastlinskih živil, od leta 1977 pa dekan biotehniške fakultete v Ljubljani. Raziskoval je skladiščenje, sestavo surovin za predelavo in nove tehnologije pripravljanja sadnih sokov. Franc Bitenc je objavil številna strokovna dela o živilstvu ter prejel Jesenkovo priznanje za uspešno pedagoško, raziskovalno in operativno delo na biotehniškem področju.
6275 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Začetki zdravilišča v Rogaški Slatini segajo v 17. stoletje, v obdobje, ko je bila zgrajena prva hiša za goste in so zdravilno vodo prodajali tudi na Dunaju. Leta 1810 so zgradili večje kopališče, nekaj let pozneje pa zajezili vrelec Styrio. Na današnji dan leta 1846 so v Rogaški Slatini odprli novo zdraviliško dvorano in ob tej priložnosti je tam koncertiral tudi madžarski skladatelj, pianist in dirigent Franz Liszt.
—–
Osrednji slovenski muzejski zavod za področje šolstva Slovenski šolski muzej, je na pobudo ljudskošolskega učitelja in pedagoškega pisca Jakoba Dimnika na današnji dan pred 120-imi leti v Ljubljani ustanovila »Zveza slovenskih učiteljskih društev«. Štirideset let pozneje ga je banska uprava imenovala za »muzej vsega slovenskega šolstva«, leta 1951 pa je dobil dolgoročno vsebinsko in organizacijsko obliko. Danes so v razstavni zbirki učila, šolska oprema, pohvale in priznanja učencem ter zlate in črne knjige.
V arhivu med drugim hranijo uradne spise in zapisnike učnih konferenc, v dokumentacijski zbirki pa so letna poročila, fototeka šolskih stavb ter mape šol s podatki o njihovi zgodovini. V knjižnici Slovenskega šolskega muzeja je veliko izvirne pedagoške literature; tudi mnogo starih in redkih šolskih knjig iz 18. in 19. stoletja ter celo nekaj prvih tiskov – inkunabul pred letom 1500. V muzeju je stalna razstava »Šolstvo na Slovenskem skozi stoletja«, pripravljajo pa tudi občasne tematske razstave s področja šole in šolske zgodovine.
—–
Dramatik in pripovednik SLAVKO GRUM se je rodil na današnji dan leta 1901 v Šmartnem pri Litiji. Na Dunaju je doštudiral medicino, spoznal psihoanalizo, bil nato zdravnik v ljubljanski umobolnici in do smrti zdravnik splošne prakse v Zagorju ob Savi. Pisal je razmeroma kratko obdobje, med dunajskim študijem in v prvih ljubljanskih letih, potem pa je njegova ustvarjalnost naglo ugasnila. Grumovo pripovedništvo obsega samo črtice in novelete. Te obravnavajo podzavestno motivirano mračno erotiko in gnus, samoto, strah in tesnobo, ki se v človeku razraščajo v duševno bolezen. Igra v dveh dejanjih “Dogodek v mestu Gogi” Slavka Gruma velja za eno najpomembnejših besedil v slovenski dramatiki.
—–
Eden naših najznamenitejših telovadcev in gimnastičnih strokovnjakov BORIS GREGORKA se je rodil na današnji dan leta 1906 v Brezinah pri Brežicah. Kot član ljubljanskega Narodnega doma in jugoslovanski reprezentant v športni gimnastiki je v letih od 1928 do 38 dvakrat sodeloval na olimpijskih igrah in svetovnih prvenstvih; na olimpijadi v Amsterdamu je reprezentanca osvojila bronasto medaljo. Med drugo svetovno vojno je bil konfiniran v Italiji, po njej pa je kot vodnik in trener delal v društvu Partizan Narodni dom in bil mednarodni sodnik. Od leta 1948 je osemnajst let vodil jugoslovansko gimnastično reprezentanco in bil trener našega najuspešnejšega telovadca Mira Cerarja. Boris Gregorka je med številnimi priznanji prejel tudi Bloudkovo nagrado.
—–
Na današnji dan leta 1926 se je v Ljubljani rodil agronom FRANC BITENC. Leta 1949 je diplomiral na agronomski fakulteti v Zagrebu in pozneje tam tudi doktoriral. Kot izjemen strokovnjak je bil med drugim redni profesor tehnologije pridelave rastlinskih živil, od leta 1977 pa dekan biotehniške fakultete v Ljubljani. Raziskoval je skladiščenje, sestavo surovin za predelavo in nove tehnologije pripravljanja sadnih sokov. Franc Bitenc je objavil številna strokovna dela o živilstvu ter prejel Jesenkovo priznanje za uspešno pedagoško, raziskovalno in operativno delo na biotehniškem področju.
Cecilija Podkrajšek, prek trnja do ljubljanskih odrskih desk Franc Sušnik, Koroški knjižničar, muzealec in publicist Prva vinarska zadruga v Metliki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Celestin, poznavalec ruske literature Vlado Habjan, realistična pripovedna proza o času vojne Sane Belak Šrauf, eden pionirjev slovenskih odprav v Himalajo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Engelberg Gangl, pesnik in urednik lista “Učiteljski tovariš” France Štiglic, klasik in pionir slovenskega filma »Črne so sence pale čez Kras …« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Martin Bavčer, Zgodovina Norika in Furlanije Vrenje zaradi dveh pomembnih mladinskih revij Usoda izgnancev za prebivalce Posavja in Posotelja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pismo, v katerem se prvič pojavi ime Maribor Ivan Michler, raziskovalec kraškega podzemlja Osimski sporazumi in državna meja z Italijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Duhovnik in slikar Stane Kregar - vodilni predstavnik (post)nadrealizma pri nas France Lombergar in začetki sodobnih nasadov jablan pri nas Pospešeno do decembrskega plebiscita *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana razsvetljena s plinskimi svetilkami Davorin Trstenjak - pobudnik slovenskega pisateljskega društva Marcel Ostaševski - lirični baritonist iz Radovljice *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Ješe in prva uspešna operacija sive mrene pri nas Gregor Klančnik - predvojni smučarski prvak in uspešen gospodarstvenik Nadporočnik Franjo Malgaj gre na Koroško *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Škof Stanislav Lenič - 12 let dosojene ječe na montiranem političnem procesu Antanta pozdravila nastanek Države Slovencev, Hrvatov in Srbov Ukaz o ustanovitvi nemškega konzulata v Ljubljani *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mara Samsa, ustanoviteljica tržaškega mladinskega lista Galeb Slava Škrabec, vzgojiteljica medicinskih sester Poldrugo desetletje praške ustvarjalnosti Jožeta Plečnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Karel Bleiweis - začetnik slovenske psihiatrije Ivan Jurkovič - kiparske stvaritve med obema vojnama Mariborska letalska eskadrilja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Helena Menaše - urednica zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije Slovensko kulturno društvo v Clevelandu (1923) Začetki današnjega Pokrajinskega muzeja Kočevje (1953) *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Šolstvo postane državna zadeva (1770) Just Bačar (1883) zdravnik - prostovoljec v balkanski vojni Igor Tavčar (1899) utemeljitelj naše znanstvene interne medicine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Praznik, ki so ga v 9. stoletju premaknili iz majskega v novembrski čas Znamenite negovske čelade Rudolf Maister: »Maribor in vso spodnjo Štajersko razglašam za jugoslovansko posest« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Reformacija in prve knjige v našem jeziku Janko Ogris - deželni poslanec Koroške slovenske stranke Stane Jarm - kipar, presunjen z bolečino med in povojnega trpljenja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Matija Malešič - Belokranjec v slovensko literaturo uvede prekmursko pokrajino Ivan Karlo Sancin - ne le virtuoz, tudi mojster izdelave violin Stane Kavčič - politik, ki je prehiteval čas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dragan Karel Šanda in pesniška naveza s Srečkom Kosovelom Ferdo Kozak - avtor družbenokritične literature Franc Jakopin – imenoslovec, strokovnjak za vzhodnoslovansko jezikoslovje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ksaver Meško - pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Kmet Simon Kos - tigrovec odgovoren za Baško grapo Katarina Hribar - telovadka na olimpijadi v Berlinu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Krol Grossman in naše prve gibljive slike Ivan Pregelj - dela pomembnega pripovednika Jožko Lukež - na tržaškem odru odigral več kot 300 vlog *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Grof Jožef Emanuel Barbo – Waxsenstein, plemič, ki se je opredelil za slovenstvo Karel Širok, literat, konzularni uslužbenec in obveščevalec France Slana, nadaljevalec slovenskega slikarskega izročila *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov