Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Začetki zdravilišča v Rogaški Slatini segajo v 17. stoletje, v obdobje, ko je bila zgrajena prva hiša za goste in so zdravilno vodo prodajali tudi na Dunaju. Leta 1810 so zgradili večje kopališče, nekaj let pozneje pa zajezili vrelec Styrio. Na današnji dan leta 1846 so v Rogaški Slatini odprli novo zdraviliško dvorano in ob tej priložnosti je tam koncertiral tudi madžarski skladatelj, pianist in dirigent Franz Liszt.
—–
Osrednji slovenski muzejski zavod za področje šolstva Slovenski šolski muzej, je na pobudo ljudskošolskega učitelja in pedagoškega pisca Jakoba Dimnika na današnji dan pred 120-imi leti v Ljubljani ustanovila »Zveza slovenskih učiteljskih društev«. Štirideset let pozneje ga je banska uprava imenovala za »muzej vsega slovenskega šolstva«, leta 1951 pa je dobil dolgoročno vsebinsko in organizacijsko obliko. Danes so v razstavni zbirki učila, šolska oprema, pohvale in priznanja učencem ter zlate in črne knjige.
V arhivu med drugim hranijo uradne spise in zapisnike učnih konferenc, v dokumentacijski zbirki pa so letna poročila, fototeka šolskih stavb ter mape šol s podatki o njihovi zgodovini. V knjižnici Slovenskega šolskega muzeja je veliko izvirne pedagoške literature; tudi mnogo starih in redkih šolskih knjig iz 18. in 19. stoletja ter celo nekaj prvih tiskov – inkunabul pred letom 1500. V muzeju je stalna razstava »Šolstvo na Slovenskem skozi stoletja«, pripravljajo pa tudi občasne tematske razstave s področja šole in šolske zgodovine.
—–
Dramatik in pripovednik SLAVKO GRUM se je rodil na današnji dan leta 1901 v Šmartnem pri Litiji. Na Dunaju je doštudiral medicino, spoznal psihoanalizo, bil nato zdravnik v ljubljanski umobolnici in do smrti zdravnik splošne prakse v Zagorju ob Savi. Pisal je razmeroma kratko obdobje, med dunajskim študijem in v prvih ljubljanskih letih, potem pa je njegova ustvarjalnost naglo ugasnila. Grumovo pripovedništvo obsega samo črtice in novelete. Te obravnavajo podzavestno motivirano mračno erotiko in gnus, samoto, strah in tesnobo, ki se v človeku razraščajo v duševno bolezen. Igra v dveh dejanjih “Dogodek v mestu Gogi” Slavka Gruma velja za eno najpomembnejših besedil v slovenski dramatiki.
—–
Eden naših najznamenitejših telovadcev in gimnastičnih strokovnjakov BORIS GREGORKA se je rodil na današnji dan leta 1906 v Brezinah pri Brežicah. Kot član ljubljanskega Narodnega doma in jugoslovanski reprezentant v športni gimnastiki je v letih od 1928 do 38 dvakrat sodeloval na olimpijskih igrah in svetovnih prvenstvih; na olimpijadi v Amsterdamu je reprezentanca osvojila bronasto medaljo. Med drugo svetovno vojno je bil konfiniran v Italiji, po njej pa je kot vodnik in trener delal v društvu Partizan Narodni dom in bil mednarodni sodnik. Od leta 1948 je osemnajst let vodil jugoslovansko gimnastično reprezentanco in bil trener našega najuspešnejšega telovadca Mira Cerarja. Boris Gregorka je med številnimi priznanji prejel tudi Bloudkovo nagrado.
—–
Na današnji dan leta 1926 se je v Ljubljani rodil agronom FRANC BITENC. Leta 1949 je diplomiral na agronomski fakulteti v Zagrebu in pozneje tam tudi doktoriral. Kot izjemen strokovnjak je bil med drugim redni profesor tehnologije pridelave rastlinskih živil, od leta 1977 pa dekan biotehniške fakultete v Ljubljani. Raziskoval je skladiščenje, sestavo surovin za predelavo in nove tehnologije pripravljanja sadnih sokov. Franc Bitenc je objavil številna strokovna dela o živilstvu ter prejel Jesenkovo priznanje za uspešno pedagoško, raziskovalno in operativno delo na biotehniškem področju.
6275 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Začetki zdravilišča v Rogaški Slatini segajo v 17. stoletje, v obdobje, ko je bila zgrajena prva hiša za goste in so zdravilno vodo prodajali tudi na Dunaju. Leta 1810 so zgradili večje kopališče, nekaj let pozneje pa zajezili vrelec Styrio. Na današnji dan leta 1846 so v Rogaški Slatini odprli novo zdraviliško dvorano in ob tej priložnosti je tam koncertiral tudi madžarski skladatelj, pianist in dirigent Franz Liszt.
—–
Osrednji slovenski muzejski zavod za področje šolstva Slovenski šolski muzej, je na pobudo ljudskošolskega učitelja in pedagoškega pisca Jakoba Dimnika na današnji dan pred 120-imi leti v Ljubljani ustanovila »Zveza slovenskih učiteljskih društev«. Štirideset let pozneje ga je banska uprava imenovala za »muzej vsega slovenskega šolstva«, leta 1951 pa je dobil dolgoročno vsebinsko in organizacijsko obliko. Danes so v razstavni zbirki učila, šolska oprema, pohvale in priznanja učencem ter zlate in črne knjige.
V arhivu med drugim hranijo uradne spise in zapisnike učnih konferenc, v dokumentacijski zbirki pa so letna poročila, fototeka šolskih stavb ter mape šol s podatki o njihovi zgodovini. V knjižnici Slovenskega šolskega muzeja je veliko izvirne pedagoške literature; tudi mnogo starih in redkih šolskih knjig iz 18. in 19. stoletja ter celo nekaj prvih tiskov – inkunabul pred letom 1500. V muzeju je stalna razstava »Šolstvo na Slovenskem skozi stoletja«, pripravljajo pa tudi občasne tematske razstave s področja šole in šolske zgodovine.
—–
Dramatik in pripovednik SLAVKO GRUM se je rodil na današnji dan leta 1901 v Šmartnem pri Litiji. Na Dunaju je doštudiral medicino, spoznal psihoanalizo, bil nato zdravnik v ljubljanski umobolnici in do smrti zdravnik splošne prakse v Zagorju ob Savi. Pisal je razmeroma kratko obdobje, med dunajskim študijem in v prvih ljubljanskih letih, potem pa je njegova ustvarjalnost naglo ugasnila. Grumovo pripovedništvo obsega samo črtice in novelete. Te obravnavajo podzavestno motivirano mračno erotiko in gnus, samoto, strah in tesnobo, ki se v človeku razraščajo v duševno bolezen. Igra v dveh dejanjih “Dogodek v mestu Gogi” Slavka Gruma velja za eno najpomembnejših besedil v slovenski dramatiki.
—–
Eden naših najznamenitejših telovadcev in gimnastičnih strokovnjakov BORIS GREGORKA se je rodil na današnji dan leta 1906 v Brezinah pri Brežicah. Kot član ljubljanskega Narodnega doma in jugoslovanski reprezentant v športni gimnastiki je v letih od 1928 do 38 dvakrat sodeloval na olimpijskih igrah in svetovnih prvenstvih; na olimpijadi v Amsterdamu je reprezentanca osvojila bronasto medaljo. Med drugo svetovno vojno je bil konfiniran v Italiji, po njej pa je kot vodnik in trener delal v društvu Partizan Narodni dom in bil mednarodni sodnik. Od leta 1948 je osemnajst let vodil jugoslovansko gimnastično reprezentanco in bil trener našega najuspešnejšega telovadca Mira Cerarja. Boris Gregorka je med številnimi priznanji prejel tudi Bloudkovo nagrado.
—–
Na današnji dan leta 1926 se je v Ljubljani rodil agronom FRANC BITENC. Leta 1949 je diplomiral na agronomski fakulteti v Zagrebu in pozneje tam tudi doktoriral. Kot izjemen strokovnjak je bil med drugim redni profesor tehnologije pridelave rastlinskih živil, od leta 1977 pa dekan biotehniške fakultete v Ljubljani. Raziskoval je skladiščenje, sestavo surovin za predelavo in nove tehnologije pripravljanja sadnih sokov. Franc Bitenc je objavil številna strokovna dela o živilstvu ter prejel Jesenkovo priznanje za uspešno pedagoško, raziskovalno in operativno delo na biotehniškem področju.
Anton Martin Slomšek – škof v Šent Andražu na Koroškem Primorski značaj v izročilu skladatelja in zborovodje Politično preslišana Majniška deklaracija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odločilna avtoriteta katoliške narodne stranke Skladatelj oprt na ljudsko glasbeno izročilo Slovenija dobi drugo mednarodno letališče *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Plemič, polihistor in znanstvenik z Bogenšperka Dolžnost svoj jezik spoštovati Koncertna pevka v velikih vokalno-instrumentalnih delih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kdo je Valvasorju utrl pot do Britanske kraljeve družbe ? Predstavnica prve povojne generacije slovenskih arheologov Britanske vojaške oblasti na Koroškem izročile slovenske domobrance Jugoslovanski armadi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubezen do glasbenega izročila Beneških Slovencev Obnovitev delovanja Slovenske legije Odlok o razglasitvi Doline Triglavskih jezer za narodni park *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Goriški Slovenci na poti v begunstvo Slovenski mojster filmske glasbe Štafetna palica za prestolonaslednika in za maršala *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor prvega vodnika po Deželnem muzeju v Ljubljani Električna luč osvetli Postojnsko jamo Urednica Cicibana in književnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Mijot, narečna pesnica iz Svetega Ivana pri Trstu Anton Ogorele, soavtor Slovenskega elektrotehniškega slovarja Pekrski dogodki – uvod v jugoslovanske vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fili Trpin in prizadevanja za rabo slovenščine v javnem cerkvenem življenju Akademski klub Vesna – »iz naroda za narod« Dve leti in pol za 32 kilometrov prve štiripasovne avtoceste pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Tonkli in temelji slovenskemu denarnemu gospodarstvu na Goriškem Janko Kostnapfel - psihologovo zanimanje za človeka in njegovo vedenje Rojstna hiša Franceta Prešerna postane kulturni spomenik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Globočnik - okrajni glavar za uveljavitev Postojnske jame Majda Strobl, prva slovenska univerzitetna profesorica prava Melita Stele Možina - raziskovalka ljubljanskega baročnega kiparstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kobilarna Lipica zamenja lastnika Anton Vovk, prvi ljubljanski nadškof v novejšem obdobju Boris Kralj - igralec, recitator in interpret *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Traven - prevajalec psalmov Ferdo Vesel, nemirni likovni eksperimentator Niko Belopavlovič - soustanovitelj Zadruge Elan v Begunjah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Največje politično zborovanje Slovencev v 19. stoletju Lavoslava Turk in “Pesem šolske sestre” Baritonist Vekoslav Janko – ljubljenec opernega občinstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Franke - slikar in avtor osnutka “Ribarskega zakona za Kranjsko” Davorin Jenko zloži napev koračnice »Naprej zastava slave« Urbanist in arhitekt Ivan Jager pripravi urbanistični načrt za mesto Minneapolis *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vatroslav Oblak, profesor za južnoslovansko jezikoslovje v Gradcu Hranilnica in posojilnica v Kopru Dan Slovenske vojske *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Temeljni kamen za železniško postajo v Trstu Ivan Cankar gre na volitve Dr. Juro Hrašovec, prvi slovenski župan Celja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenci med prvimi tržaškimi študenti navtike Lászlo Takács - arhitektov secesijski pečat Murski Soboti Vika Podgorska – pot slovenske igralke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avgusta Šantel, slikarstvo, ki izhaja iz romantične tradicije Zora Piščanc in zgodovinski roman o delovanju bratov Cirila in Metoda »Ali mora kmet res le ubogati?« Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zadnji čarovniški proces na Slovenskem Slava Klavora in Sophie Scholl – slovensko/nemški vrstnici v uporu proti nacizmu Kip arhitekta Jožeta Plečnika na Hradčanih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov