Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Slovenska akademija znanosti in umetnosti je naša najvišja znanstvena in umetnostna ustanova; člane izvolijo zaradi posebnih dosežkov na njihovih področjih. Njena predhodnica je bila Academia Operosorum, ustanovljena leta 1693 v Ljubljani, vendar ta »akademija delovnih« zaradi kratkotrajnega delovanja ni ustvarila tradicije. Današnja Akademija je začela delati leta 1938, prizadevanja zanjo pa segajo že v leta tik po prvi svetovni vojni, ko je nastalo Znanstveno društvo za humanistične vede. To je pritegnilo še Slovensko matico, Narodno galerijo in društvo Pravnik, leta 1929 pa tudi Univerzo v Ljubljani in tako oblikovalo pripravljalni odbor.
Vztrajna prizadevanja ustanoviteljev so obrodila sadove šele na današnji dan pred 80-imi leti, ko je izšla »Uredba o ustanovitvi Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani«. Za prvega predsednika je bil imenovan slavist in jezikoslovec Rajko Nahtigal. Leta 1943 je dobila Akademija še pridevek »slovenska«. Po drugi vojni je nova oblast radikalno posegla vanjo, spremenila njeno vodstvo, organizacijski ustroj in naposled tudi članstvo. Na glavni skupščini leta 1945 je bil za »prezidenta«, kot so takrat rekli predsedniku, za tri leta izvoljen literarni zgodovinar France Kidrič.
—–
Pesnik in pisatelj KAREL MAUSER se je rodil na današnji dan pred sto leti na Bledu. 1939. leta je stopil v bogoslovje, vendar ga ni dokončal. Ob kapitulaciji Italije je bil zajet na Turjaku in interniran. Po vojni so ga izgnali v Avstrijo, leta 1950 pa se je izselil v Združene države Amerike. Pred vojno se je uveljavil z mohorjanskimi povestmi, pomembno delo njegovega begunskega časa je roman »Kaplan Klemen«, najpomembnejše delo njegovega zdomstva pa trilogija »Ljudje pod bičem«, svojevrstna upodobitev vojne in revolucije na Slovenskem. Vsa dela pisatelja Karla Mauserja so bila do osamosvojitve v domovini prepovedana.
—–
Časnikar JANEZ KRANJEC se je rodil na današnji dan pred sto leti v Utiku pri Ljubljani. Po vojni je najprej delal na Radiu Ljubljana, jeseni leta 1947 pa se je lotil tretjega oživljanja humoristično-satiričnega lista Pavliha. Prvega Pavliho je 1870. leta uredil in založil Fran Levstik (izšlo je šest številk), drugi pa je začel izhajati 1944. leta in čez dobra tri leta zamrl. Kranjec je bil v letih od 1947 do 54 glavni in odgovorni urednik Pavlihe, nato pa do leta 1967 urednik. Z organiziranjem močnega zaledja sodelavcev po Sloveniji in z načrtno obdelavo žgoče problematike v slovenskem povojnem življenju je Janez Kranjec omogočil Pavlihi kontinuiteto in ga razvil v odmevno javno tribuno. Tretji Pavliha je nepretrgoma izhajal 44 let – do sredine leta 1991.
—–
Danes goduje Klara Asiška, sodobnica Frančiška Asiškega. Rodila se je leta 1194 v Assisiju v Italiji. Ko je bila stara 18 let, se je pridružila Frančišku na sedežu skupnosti manjših bratov v istem kraju. Klarin beg iz bogastva v uboštvo je pomenil rojstvo klaris, drugega reda svetega Frančiška. Za svetnico jo je leta 1255, dve leti po njeni smrti, razglasil papež Aleksander IV., papež Pij XII. pa jo je leta 1958 postavil tudi za zavetnico televizije. Klara Asiška je namreč na božično noč leta 1252, ko je bolna ležala v postelji, lahko v mislih do podrobnosti spremljala bogoslužje bratov frančiškanov v dokaj oddaljeni cerkvi.
6275 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Slovenska akademija znanosti in umetnosti je naša najvišja znanstvena in umetnostna ustanova; člane izvolijo zaradi posebnih dosežkov na njihovih področjih. Njena predhodnica je bila Academia Operosorum, ustanovljena leta 1693 v Ljubljani, vendar ta »akademija delovnih« zaradi kratkotrajnega delovanja ni ustvarila tradicije. Današnja Akademija je začela delati leta 1938, prizadevanja zanjo pa segajo že v leta tik po prvi svetovni vojni, ko je nastalo Znanstveno društvo za humanistične vede. To je pritegnilo še Slovensko matico, Narodno galerijo in društvo Pravnik, leta 1929 pa tudi Univerzo v Ljubljani in tako oblikovalo pripravljalni odbor.
Vztrajna prizadevanja ustanoviteljev so obrodila sadove šele na današnji dan pred 80-imi leti, ko je izšla »Uredba o ustanovitvi Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani«. Za prvega predsednika je bil imenovan slavist in jezikoslovec Rajko Nahtigal. Leta 1943 je dobila Akademija še pridevek »slovenska«. Po drugi vojni je nova oblast radikalno posegla vanjo, spremenila njeno vodstvo, organizacijski ustroj in naposled tudi članstvo. Na glavni skupščini leta 1945 je bil za »prezidenta«, kot so takrat rekli predsedniku, za tri leta izvoljen literarni zgodovinar France Kidrič.
—–
Pesnik in pisatelj KAREL MAUSER se je rodil na današnji dan pred sto leti na Bledu. 1939. leta je stopil v bogoslovje, vendar ga ni dokončal. Ob kapitulaciji Italije je bil zajet na Turjaku in interniran. Po vojni so ga izgnali v Avstrijo, leta 1950 pa se je izselil v Združene države Amerike. Pred vojno se je uveljavil z mohorjanskimi povestmi, pomembno delo njegovega begunskega časa je roman »Kaplan Klemen«, najpomembnejše delo njegovega zdomstva pa trilogija »Ljudje pod bičem«, svojevrstna upodobitev vojne in revolucije na Slovenskem. Vsa dela pisatelja Karla Mauserja so bila do osamosvojitve v domovini prepovedana.
—–
Časnikar JANEZ KRANJEC se je rodil na današnji dan pred sto leti v Utiku pri Ljubljani. Po vojni je najprej delal na Radiu Ljubljana, jeseni leta 1947 pa se je lotil tretjega oživljanja humoristično-satiričnega lista Pavliha. Prvega Pavliho je 1870. leta uredil in založil Fran Levstik (izšlo je šest številk), drugi pa je začel izhajati 1944. leta in čez dobra tri leta zamrl. Kranjec je bil v letih od 1947 do 54 glavni in odgovorni urednik Pavlihe, nato pa do leta 1967 urednik. Z organiziranjem močnega zaledja sodelavcev po Sloveniji in z načrtno obdelavo žgoče problematike v slovenskem povojnem življenju je Janez Kranjec omogočil Pavlihi kontinuiteto in ga razvil v odmevno javno tribuno. Tretji Pavliha je nepretrgoma izhajal 44 let – do sredine leta 1991.
—–
Danes goduje Klara Asiška, sodobnica Frančiška Asiškega. Rodila se je leta 1194 v Assisiju v Italiji. Ko je bila stara 18 let, se je pridružila Frančišku na sedežu skupnosti manjših bratov v istem kraju. Klarin beg iz bogastva v uboštvo je pomenil rojstvo klaris, drugega reda svetega Frančiška. Za svetnico jo je leta 1255, dve leti po njeni smrti, razglasil papež Aleksander IV., papež Pij XII. pa jo je leta 1958 postavil tudi za zavetnico televizije. Klara Asiška je namreč na božično noč leta 1252, ko je bolna ležala v postelji, lahko v mislih do podrobnosti spremljala bogoslužje bratov frančiškanov v dokaj oddaljeni cerkvi.
Avtor mladinskih pripovedi, povesti in romanov Godba glavnega štaba slovenske partizanske vojske Slovenski krvni davek v Galiciji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Praznujemo slovensko Prekmurje Ameriški kongresnik slovenskega rodu Strokovnjak za matematično statistiko in verjetnostne račune *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skladatelj, ki je prebujal narodno zavest Predstojnica kongregacije šolskih sester Lov na tune v Tržaškem zalivu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Podučna knjiga materam, kako naj sebe in svoje otroke zdrave ohranijo« Maribor dobi dramatično društvo Prevajalka knjig in filmov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vitez, ki je gradil železniške povezave Pot do novega Deželnega gledališča »Nedelja sirkovih metel« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Apostolski upravitelj jugoslovanskega dela Goriške nadškofije Izvirni pristopi k oblikovanju lutk V Neaplju o povojni ozemeljski pripadnosti Istre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljanski škof zahteva slovenščino v javnem življenju Slovenskogoriški agronom v Mostarju Žrtev dachavskih procesov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi predsednik Slovenske matice Eden od začetnikov slovenskega alpinizma Prežihov Voranc – socialni realist *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Taborsko dogajanje v Ljutomeru Akademsko društvo Adrija Od istrskih do haloških krajinskih motivov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva stalna poštna zveza pri nas Od vroclavskega do ljubljanskega odra Izvrsten karikaturist in pomemben knjižni ilustrator *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Narodna čitalnica v Ilirski Bistrici Na vrhu Triglava postavili Aljažev stolp Pisatelj, ki je Istro postavil na slovenski literarni zemljevid *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Na braniku slovenske šole v Celju Žlahtna odrska interpretka materinskih likov Ideja o Slovenski planinski poti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ena izmed začetnic sodobnega plesa pri nas Skladatelj, ki je ustvaril »pravljični balet« Zgodovinski uspeh alpinističnega para v severni steni Špika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jezikoslovec s Koroškega Teolog, pisatelj in pesnik Začetek televizijskega oddajanja na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Redni profesor gradbeništva v Helsinkih S sadjem in vinom po evropskih razstavah Basist ter operni in koncertni pevec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Za razvoj pridelave sadja Denarna reforma podonavske monarhije Trener na poti do olimpijskih odličij *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Škof, ki se je uprl zahtevi nacistov Na Bledu o Balkanski federaciji Samopostrežne trgovine prihajajo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ugledno ime slovenske pedagogike Politični konflikt namesto avtoceste Osimski sporazumi, kot sta jih sklenili Jugoslavija in Italija ostajajo v veljavi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden začetnikov cepljenja proti črnim kozam Od pop arta prek abstrakcije do erotičnih motivov Osvobajanje Zgornje Savinjske doline *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov