Koroški kmečki upor, najstarejši pomembnejši upor slovenskih kmetov na Koroškem je bil leta 1478. Vodila ga je tako imenovana »kmečka zveza«; ta je nastala pet let prej, takrat, ko so Turki čez Jezersko prvič vdrli na Koroško ter oplenili Podjuno in okolico Celovca. »Zveza« je od deželnih stanov zahtevala učinkovito obrambo pred turško nevarnostjo in zagrozila z odpovedjo urbarske pravde, torej določb o dajatvah podložnikov, pozneje pa so se uprli tudi plačevanju davka za boj proti Turkom. Spomladi leta 1478 se je kmečki upor razplamenel v Dravski dolini in se prek Ziljske doline razširil po vsem slovenskem delu Koroške do Podjune, nad Celovcem pa je segel tudi v nemški del dežele.
Kmetje so si brez spopadov s fevdalci in naskokov na gradove pridobili oblast in graščakom odrekli dajatve. Ti so se s cesarjevim privoljenjem začeli pripravljati na obračun z upornimi kmeti, vendar so jih prehiteli Turki: konec julija so prek Predela vdrli na Koroško in razbili uporniško kmečko vojsko. V tri tedne trajajočem plenjenju (to se je končalo na današnji dan pred 540-imi leti) so opustošili predvsem tiste dele Koroške, kjer je bila »kmečka zveza« najbolj razširjena. Upor je bil tako zlomljen in sledila je le še kazen puntarskim voditeljem na deželnih sodiščih.
—–
Pesnik, pisatelj in prevajalec IVAN VESEL s psevdonimom Vesnin je bil po študiju bogoslovja v Ljubljani leta 1865 posvečen, nato je služboval po raznih župnijah, nazadnje pa je bil dekan v Trnovem pri Ilirski Bistrici. Pisal je psevdoromantično epsko prozo in pesmi ter napisal zgodovinsko žaloigro »Droh«. Sestavil je tudi prvi slovenski bonton »Olikani Slovenec«. Bolj znan je kot prevajalec; prevajal je zlasti dela ruskih dramatikov, med drugim Gogoljevega »Revizorja«, poezijo in prozo, ter pripravil »Rusko antologijo v slovenskih prevodih«. Ivan Vesel se je rodil na današnji dan leta 1840 v Mengšu.
—–
NADA MATIČIČ, hči pisatelja Ivana Matičiča, se je rodila na današnji dan leta 1922 v Litiji. Leta 1947 je na filozofski fakulteti diplomirala iz slavistike in nato skoraj štiri desetletja poučevala na ljubljanskih srednjih šolah. Čeprav je začela objavljati razmeroma pozno (prvi roman je izdala pri štiridesetih letih), je napisala kar petnajst knjig proze. V svojih delih se je naslanjala na realistično tradicijo, življenje je opisovala v najrazličnejših oblikah – tako meščanstvo kot podeželje – v romanu »Labirint« se je lotila problematike sodobne srednje šole, leta 1984 pa je izdala tudi avtobiografski roman »Moja hoja z očetom«.
—–
Gledališki režiser MIRAN HERZOG je diplomiral na fakulteti dramskih umetnosti v Beogradu ter bil po drugi svetovni vojni nekaj časa pri Triglav filmu, nato pa tri leta stalni režiser v Narodnem gledališču v Banjaluki. Pozneje je režiral še v celjskem in mariborskem; v zadnjem je bil tri leta tudi ravnatelj.
Po letu 1965 je največ delal v Mestnem gledališču ljubljanskem ter postal profesor gledališke režije in dramske igre na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani; bil je tudi njen rektor. Kot režiser je sodeloval na številnih Borštnikovih srečanjih v Mariboru in Sterijevih pozorjih v Novem Sadu ter prejel več nagrad, tudi nagrado Prešernovega sklada, leta 1996 pa je bil odlikovan s srebrnim častnim znakom svobode Republike Slovenije. Miran Herzog se je rodil na današnji dan pred 90-imi leti v Ljubljani.