Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Redovnik GREGOR VORENC se je rodil leta 1659 ali 1660 v Kamniku. V zadnjem desetletju 17. stoletja je zapisoval slovenske besede v tiskan latinski slovar iz leta 1592, nato je prepisal Kastelčev latinsko-slovenski slovar in ga dopolnil za izdajo, vendar ta potem ni izšla. Po Dalmatinovi Bibliji je z uvodi dopolnil Kastelčev prevod Svetega pisma, zapisoval pa je tudi slovenske pridige, deloma prevzete po Janezu Svetokriškem. Gregor Vorenc je bil prvi slovenski literarni delavec v ljubljanskem samostanu bosonogih avguštincev, v katerem je pozneje deloval Marko Pohlin, jezikoslovec in avtor »Kraynske grammatike«.
—–
Slikar, grafik in likovni pedagog NANDE VIDMAR se je rodil na današnji dan leta 1899 na Proséku pri Trstu. Pred drugo svetovno vojno je bil učitelj na Koroškem, v Laškem in Tržiču, ob začetku vojne pa se je v Ljubljani vključil v Osvobodilno fronto ter septembra leta 1943 odšel v partizane. Bil je propagandist v vojaških enotah ter poučeval risanje na gimnaziji v Črnomlju. Vidmar je bil sprva ekspresionist, nato pa se je usmeril v socialno angažirani novorealistični ruralizem. Iz vojne se je ohranil njegov pomembni taboriščni in partizanski opus. Naslikal je tudi več realističnih del s temo narodnoosvobodilnega boja in povojne graditve s pridihom socrealizma. Nande Vidmar je leta 1978 skupaj z bratom Dragom, tudi slikarjem in grafikom, dobil Prešernovo nagrado.
—–
Pravnik RUDI KYOVSKY je doktoriral leta 1929 v Ljubljani. Kot sodni pripravnik in pozneje sodnik je delal v več slovenskih krajih, leta 1942 pa je bil interniran v Gonarsu. Po kapitulaciji Italije je bil najprej pri italijanskih partizanih, nato pa je pri Vrhovnem štabu na otoku Visu delal v poverjeništvu za socialno politiko. Leta 1957 je bil izvoljen za rednega profesorja za delovno pravo in socialno varnost na pravni fakulteti v Ljubljani. Ustanovil je Inštitut za javno upravo in delovna razmerja ter pozneje Inštitut za delo pri tej fakulteti.
Sodeloval je tudi pri ustanovitvi Mednarodnega združenja za delovno pravo in socialno varstvo v Ženevi, bil profesor mednarodne šole za delovno pravo v Strassbourgu in deloval v Mednarodni organizaciji dela. Leta 1979 je bil imenovan za zaslužnega profesorja ljubljanske univerze, dve leti pozneje pa izvoljen za rednega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Rudi Kyovsky se je rodil na današnji dan 1906 v Roču na Hrvaškem.
—–
Na današnji dan pred 110-imi leti se je v Trstu rodil pesnik, satirik in časnikar IVAN ROB. Pred vojno je kot svobodni umetnik živel v Ljubljani in Mariboru. Leta 1942 se je pridružil partizanom kot kulturniški organizator in pisec. Po izdaji leta 1943 so ga Italijani ustrelili kot talca. Rob se je že kot študent preživljal s pisanjem in se kmalu razvil v izjemnega satirika. Napisal je vrsto parodij na sodobno življenje; še posebno kritičen je bil do malomeščanstva in politične nenačelnosti. V slovensko slovstvo se je Ivan Rob zapisal predvsem s travestijo Jurčičevega Desetega brata v verzih, v prozi pa je njegovo najpomembnejše delo povest “Matajurski plazovi”.
6275 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Redovnik GREGOR VORENC se je rodil leta 1659 ali 1660 v Kamniku. V zadnjem desetletju 17. stoletja je zapisoval slovenske besede v tiskan latinski slovar iz leta 1592, nato je prepisal Kastelčev latinsko-slovenski slovar in ga dopolnil za izdajo, vendar ta potem ni izšla. Po Dalmatinovi Bibliji je z uvodi dopolnil Kastelčev prevod Svetega pisma, zapisoval pa je tudi slovenske pridige, deloma prevzete po Janezu Svetokriškem. Gregor Vorenc je bil prvi slovenski literarni delavec v ljubljanskem samostanu bosonogih avguštincev, v katerem je pozneje deloval Marko Pohlin, jezikoslovec in avtor »Kraynske grammatike«.
—–
Slikar, grafik in likovni pedagog NANDE VIDMAR se je rodil na današnji dan leta 1899 na Proséku pri Trstu. Pred drugo svetovno vojno je bil učitelj na Koroškem, v Laškem in Tržiču, ob začetku vojne pa se je v Ljubljani vključil v Osvobodilno fronto ter septembra leta 1943 odšel v partizane. Bil je propagandist v vojaških enotah ter poučeval risanje na gimnaziji v Črnomlju. Vidmar je bil sprva ekspresionist, nato pa se je usmeril v socialno angažirani novorealistični ruralizem. Iz vojne se je ohranil njegov pomembni taboriščni in partizanski opus. Naslikal je tudi več realističnih del s temo narodnoosvobodilnega boja in povojne graditve s pridihom socrealizma. Nande Vidmar je leta 1978 skupaj z bratom Dragom, tudi slikarjem in grafikom, dobil Prešernovo nagrado.
—–
Pravnik RUDI KYOVSKY je doktoriral leta 1929 v Ljubljani. Kot sodni pripravnik in pozneje sodnik je delal v več slovenskih krajih, leta 1942 pa je bil interniran v Gonarsu. Po kapitulaciji Italije je bil najprej pri italijanskih partizanih, nato pa je pri Vrhovnem štabu na otoku Visu delal v poverjeništvu za socialno politiko. Leta 1957 je bil izvoljen za rednega profesorja za delovno pravo in socialno varnost na pravni fakulteti v Ljubljani. Ustanovil je Inštitut za javno upravo in delovna razmerja ter pozneje Inštitut za delo pri tej fakulteti.
Sodeloval je tudi pri ustanovitvi Mednarodnega združenja za delovno pravo in socialno varstvo v Ženevi, bil profesor mednarodne šole za delovno pravo v Strassbourgu in deloval v Mednarodni organizaciji dela. Leta 1979 je bil imenovan za zaslužnega profesorja ljubljanske univerze, dve leti pozneje pa izvoljen za rednega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Rudi Kyovsky se je rodil na današnji dan 1906 v Roču na Hrvaškem.
—–
Na današnji dan pred 110-imi leti se je v Trstu rodil pesnik, satirik in časnikar IVAN ROB. Pred vojno je kot svobodni umetnik živel v Ljubljani in Mariboru. Leta 1942 se je pridružil partizanom kot kulturniški organizator in pisec. Po izdaji leta 1943 so ga Italijani ustrelili kot talca. Rob se je že kot študent preživljal s pisanjem in se kmalu razvil v izjemnega satirika. Napisal je vrsto parodij na sodobno življenje; še posebno kritičen je bil do malomeščanstva in politične nenačelnosti. V slovensko slovstvo se je Ivan Rob zapisal predvsem s travestijo Jurčičevega Desetega brata v verzih, v prozi pa je njegovo najpomembnejše delo povest “Matajurski plazovi”.
Cecilija Podkrajšek, prek trnja do ljubljanskih odrskih desk Franc Sušnik, Koroški knjižničar, muzealec in publicist Prva vinarska zadruga v Metliki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Celestin, poznavalec ruske literature Vlado Habjan, realistična pripovedna proza o času vojne Sane Belak Šrauf, eden pionirjev slovenskih odprav v Himalajo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Engelberg Gangl, pesnik in urednik lista “Učiteljski tovariš” France Štiglic, klasik in pionir slovenskega filma »Črne so sence pale čez Kras …« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Martin Bavčer, Zgodovina Norika in Furlanije Vrenje zaradi dveh pomembnih mladinskih revij Usoda izgnancev za prebivalce Posavja in Posotelja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pismo, v katerem se prvič pojavi ime Maribor Ivan Michler, raziskovalec kraškega podzemlja Osimski sporazumi in državna meja z Italijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Duhovnik in slikar Stane Kregar - vodilni predstavnik (post)nadrealizma pri nas France Lombergar in začetki sodobnih nasadov jablan pri nas Pospešeno do decembrskega plebiscita *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana razsvetljena s plinskimi svetilkami Davorin Trstenjak - pobudnik slovenskega pisateljskega društva Marcel Ostaševski - lirični baritonist iz Radovljice *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Ješe in prva uspešna operacija sive mrene pri nas Gregor Klančnik - predvojni smučarski prvak in uspešen gospodarstvenik Nadporočnik Franjo Malgaj gre na Koroško *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Škof Stanislav Lenič - 12 let dosojene ječe na montiranem političnem procesu Antanta pozdravila nastanek Države Slovencev, Hrvatov in Srbov Ukaz o ustanovitvi nemškega konzulata v Ljubljani *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mara Samsa, ustanoviteljica tržaškega mladinskega lista Galeb Slava Škrabec, vzgojiteljica medicinskih sester Poldrugo desetletje praške ustvarjalnosti Jožeta Plečnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Karel Bleiweis - začetnik slovenske psihiatrije Ivan Jurkovič - kiparske stvaritve med obema vojnama Mariborska letalska eskadrilja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Helena Menaše - urednica zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije Slovensko kulturno društvo v Clevelandu (1923) Začetki današnjega Pokrajinskega muzeja Kočevje (1953) *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Šolstvo postane državna zadeva (1770) Just Bačar (1883) zdravnik - prostovoljec v balkanski vojni Igor Tavčar (1899) utemeljitelj naše znanstvene interne medicine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Praznik, ki so ga v 9. stoletju premaknili iz majskega v novembrski čas Znamenite negovske čelade Rudolf Maister: »Maribor in vso spodnjo Štajersko razglašam za jugoslovansko posest« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Reformacija in prve knjige v našem jeziku Janko Ogris - deželni poslanec Koroške slovenske stranke Stane Jarm - kipar, presunjen z bolečino med in povojnega trpljenja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Matija Malešič - Belokranjec v slovensko literaturo uvede prekmursko pokrajino Ivan Karlo Sancin - ne le virtuoz, tudi mojster izdelave violin Stane Kavčič - politik, ki je prehiteval čas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dragan Karel Šanda in pesniška naveza s Srečkom Kosovelom Ferdo Kozak - avtor družbenokritične literature Franc Jakopin – imenoslovec, strokovnjak za vzhodnoslovansko jezikoslovje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ksaver Meško - pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Kmet Simon Kos - tigrovec odgovoren za Baško grapo Katarina Hribar - telovadka na olimpijadi v Berlinu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Krol Grossman in naše prve gibljive slike Ivan Pregelj - dela pomembnega pripovednika Jožko Lukež - na tržaškem odru odigral več kot 300 vlog *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Grof Jožef Emanuel Barbo – Waxsenstein, plemič, ki se je opredelil za slovenstvo Karel Širok, literat, konzularni uslužbenec in obveščevalec France Slana, nadaljevalec slovenskega slikarskega izročila *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov