Na današnji dan leta 1486 se je v Vipavi rodil zgodovinar in diplomat ŽIGA HERBERSTEIN. Šolal se je najprej doma v Vipavi, nato pa v Krki na Koroškem in na Dunaju. Pozneje se je odlikoval v vojnah proti Madžarom in Benečanom. Od leta 1514 je v službi Maksimilijana I., Karla V. in Ferdinanda I. uspešno opravljal težavne diplomatske misije v nekaterih evropskih državah in v Rusiji. O svojih potovanjih po Rusiji je napisal knjigo, eno prvih del v Zahodni Evropi o razmerah v Rusiji in njeni zgodovini. Za Herbersteinovo delovanje so značilne nekatere humanistične poteze, njegove izjave o Slovencih pa so spodbudno delovale na narodno zavest slovenskih protestantov, začetnikov slovenske književnosti. Žiga Herberstein sodi med naše najpomembnejše osebnosti tistega obdobja.
—–
Po poenotenju in uvedbi enotnega merstva na območju Dunaja in Spodnje Avstrije je cesarica Marija Terezija začela sistematično in odločno urejati merstvo po vsej avstro-ogrski monarhiji. V več dokumentih je zapisala, da kljub nasprotovanju nekaterih dežel ne bo opustila uvajanja enotnih mer. Vrh njenega meroslovnega delovanja je bil patent o cimentiranju, ki ga je izdala na današnji dan leta 1777.
Vsakdo, ki je kupoval ali prodajal po meri ali teži, je moral uporabljati “cimentirana” merila. Tudi v gostinskih lokalih so smeli točiti le v cimentirano gostinsko posodo, torej v steklenice in kozarce z oznako uradno potrjene mere, gozdna gospodarstva na primer pa meriti le s cimentiranimi klaftrami. Cesaričin patent o cimentiranju je bil do takratne dobe strokovno najpopolnejši in najbolj dognan.
—–
Zgodovinar MARJAN BRITOVŠEK je maturiral v Mariboru, leta 2. svetovne vojne preživel v patizanih kot urednik in dopisnik mladinskih listov, po njej je diplomiral in leta 1962 doktoriral na filozofski fakulteti v Ljubljani. Njegov znanstveni opus (bil je redni profesor za socialno zgodovino 19. in 20. stoletja s poudarkom na zgodovini delavskega gibanja) obsega 17 knjig in več kot 150 razprav. Monografija “Razkroj fevdalne agrarne strukture na Kranjskerm” iz leta 1964, ki je v celoti zasnovana na arhivskem gradivu, sodi še danes med redkejše raziskave naše agrarne in socialne zgodovine od 16. do sredine 19. stoletja.
Eno njegovih področij raziskovanja je bilo tudi obdobje stalinizma. Kot naš največji poznavalec frakcijskih spopadov v nekdanji Sovjetski zvezi in v Kominterni je o tem objavil štiri obsežne knjige. Za svoje znanstveno in pedagoško delo je Marjan Britovšek dvakrat prejel nagrado Borisa Kidriča ter naziv zaslužnega profesoja ljubljanske univerze. Rodil se je na današnji dan leta 1923 v Slovenj Gradcu.
—–
Našim radijskim kolegom je na današnji dan pred 54-imi leti uspel nov korak v tehničnem razvoju: pripravili so prvo neposredno oglašanje z vrha Triglava.
Ta pomembni tehnični dosežek – z vrha Triglava se je neposredno oglasil reporter Franci Pavšer – je pri pripravi in izvedbi seveda zahteval veliko ekipo tehničnih in programskih delavcev takratnega Radia Ljubljana.