Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
7. avgusta leta 1895 so na pobudo in s finančno pomočjo dovškega župnika, skladatelja in planinskega pisca Jakoba Aljaža na vrhu Triglava postavili stolp, ki naj bi postal zavetišče številnim obiskovalcem tega gorskega očaka. Sicer pa je bil najvišji vrh na Slovenskem osvojen že pred 240-imi leti: na današnji dan leta 1778 so se namreč nanj povzpeli štirje “srčni možje”: ranar Lovrenc Willomitzer, rudarja Matevž Kos in Luka Korošec ter lovec Štefan Rožič, najstarejši član skupine; star je bil 39 let.
24. avgusta so prišli do Velega polja, naslednji dan pod Triglav in tretji dan na njegov vrh. Prvi je stopil nanj Luka Korošec, po domače Ta velik Jurgovec. Tam so ostali dve uri in s kladivom in dletom, ki so ju tovorili s seboj, v skalo vklesali začetnice imen barona Žige Zoisa, znanstvenika Baltazarja Hacqueta, ki je leto pred njimi poskusil sam priti na vrh, a mu to ni uspelo, in začetnice svojih imen kot dokaz, da so bili res na vrhu. Vrnili so se po isti poti in jo zaznamovali.
Čez slabo leto sta bila Willomitzer in Kos spet na Triglavu. Z njima je bil francoski naravoslovec in zdravnik Baltazar Hacquet, ki je tedaj izmeril njegovo nadmorsko višino. Prvopristopniki so vse življenje ostali zvesti goram. Morda je med vsemi očak najbolj prevzel Matevža Kosa, ki je potem še dve desetletji vodil na vrh Triglava vrsto domačih in tujih ljubiteljev planin, med njimi tudi pesnika Valentina Vodnika.
—–
Izumitelj fotografije na steklo JANEZ AVGUŠTIN PUHAR je že v gimnaziji pokazal nadarjenost za narovoslovje, tehniko in za slikarstvo. Vendar je na materino željo postal duhovnik in je kaplanoval po različnih slovenskih krajih. K ukvarjanju s fotografijo ga je spodbudil izum dagerotipije – fotografije na kovinski plošči leta 1839. Dagerotipija je imela v primerjavi s poznejšo fotografijo, ki je razvila postopke za reproduciranje originala v poljubnem številu kopij ali povečav, še veliko pomanjkljivost: omogočala je le unikatni posnetek. Puhar se je veliko ukvarjal prav s tehniko reproduciranja risb in grafik. Pri tem je uporabljal za svetlobo občutljive materiale.
Leta 1842 je izpeljal postopek heliotipije – fotografije na stekleni plošči, kar je odpiralo pot do kopiranja, povečevanja in s tem množične reprodukcije fotografije. Zaradi skromnih možnosti in šibkega zdravja pa je odnehal in svojega pionirskega dela ni zaščitil. Tako dandanes svetovna literatura priznava izum fotografije na steklo Francozu Niepcéju, čeprav je Puharju prav francoska akademija za kmetijstvo, obrt in trgovino priznala ta izum pet let pred Francozovim. Janez Avguštin Puhar se je rodil na današnji dan leta 1814 v Kranju.
—–
Agronom CIRIL JEGLIČ je študiral na Dunaju in v Zagrebu, kjer je diplomiral in se nato specializiral na tehniški visoki šoli v Berlinu. Kot pedagog, ustanovitelj in upravitelj vrtnarskih šol v Zagrebu, Medlogu in Mariboru ter v petdesetih letih prejšnjega stoletja kot profesor in predstojnik katedre za vrtnarstvo in pejsažno dendrologijo na fakulteti za agronomijo, gozdarstvo in veterinarstvo v Ljubljani je vzgojil prve strokovnjake v Jugoslaviji in Sloveniji. Predaval je tudi na oddelku za arhitekturo na fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani.
Uvedel je sodobno urejanje javnih nasadov ter prenovil alpski botanični vrt Juliana v Trenti ter zasnoval in oblikoval Arboretum Volčji Potok. Pomembno Jegličevo delo v času med obema vojnama na Hrvaškem je ureditev zagrebškega Parka kralja Petra Krešimirja IV., ki so ga leta 2000 razglasili za spomenik parkovne arhitekture, ter ureditvi dela parka Maksimir in pokopališča Mirogoj. Ciril Jeglič je objavil deset knjig, pomemben pa je njegov prispevek k strokovnemu izrazoslovju. Rodil se je na današnji dan leta 1897 v Gabrovki.
6277 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
7. avgusta leta 1895 so na pobudo in s finančno pomočjo dovškega župnika, skladatelja in planinskega pisca Jakoba Aljaža na vrhu Triglava postavili stolp, ki naj bi postal zavetišče številnim obiskovalcem tega gorskega očaka. Sicer pa je bil najvišji vrh na Slovenskem osvojen že pred 240-imi leti: na današnji dan leta 1778 so se namreč nanj povzpeli štirje “srčni možje”: ranar Lovrenc Willomitzer, rudarja Matevž Kos in Luka Korošec ter lovec Štefan Rožič, najstarejši član skupine; star je bil 39 let.
24. avgusta so prišli do Velega polja, naslednji dan pod Triglav in tretji dan na njegov vrh. Prvi je stopil nanj Luka Korošec, po domače Ta velik Jurgovec. Tam so ostali dve uri in s kladivom in dletom, ki so ju tovorili s seboj, v skalo vklesali začetnice imen barona Žige Zoisa, znanstvenika Baltazarja Hacqueta, ki je leto pred njimi poskusil sam priti na vrh, a mu to ni uspelo, in začetnice svojih imen kot dokaz, da so bili res na vrhu. Vrnili so se po isti poti in jo zaznamovali.
Čez slabo leto sta bila Willomitzer in Kos spet na Triglavu. Z njima je bil francoski naravoslovec in zdravnik Baltazar Hacquet, ki je tedaj izmeril njegovo nadmorsko višino. Prvopristopniki so vse življenje ostali zvesti goram. Morda je med vsemi očak najbolj prevzel Matevža Kosa, ki je potem še dve desetletji vodil na vrh Triglava vrsto domačih in tujih ljubiteljev planin, med njimi tudi pesnika Valentina Vodnika.
—–
Izumitelj fotografije na steklo JANEZ AVGUŠTIN PUHAR je že v gimnaziji pokazal nadarjenost za narovoslovje, tehniko in za slikarstvo. Vendar je na materino željo postal duhovnik in je kaplanoval po različnih slovenskih krajih. K ukvarjanju s fotografijo ga je spodbudil izum dagerotipije – fotografije na kovinski plošči leta 1839. Dagerotipija je imela v primerjavi s poznejšo fotografijo, ki je razvila postopke za reproduciranje originala v poljubnem številu kopij ali povečav, še veliko pomanjkljivost: omogočala je le unikatni posnetek. Puhar se je veliko ukvarjal prav s tehniko reproduciranja risb in grafik. Pri tem je uporabljal za svetlobo občutljive materiale.
Leta 1842 je izpeljal postopek heliotipije – fotografije na stekleni plošči, kar je odpiralo pot do kopiranja, povečevanja in s tem množične reprodukcije fotografije. Zaradi skromnih možnosti in šibkega zdravja pa je odnehal in svojega pionirskega dela ni zaščitil. Tako dandanes svetovna literatura priznava izum fotografije na steklo Francozu Niepcéju, čeprav je Puharju prav francoska akademija za kmetijstvo, obrt in trgovino priznala ta izum pet let pred Francozovim. Janez Avguštin Puhar se je rodil na današnji dan leta 1814 v Kranju.
—–
Agronom CIRIL JEGLIČ je študiral na Dunaju in v Zagrebu, kjer je diplomiral in se nato specializiral na tehniški visoki šoli v Berlinu. Kot pedagog, ustanovitelj in upravitelj vrtnarskih šol v Zagrebu, Medlogu in Mariboru ter v petdesetih letih prejšnjega stoletja kot profesor in predstojnik katedre za vrtnarstvo in pejsažno dendrologijo na fakulteti za agronomijo, gozdarstvo in veterinarstvo v Ljubljani je vzgojil prve strokovnjake v Jugoslaviji in Sloveniji. Predaval je tudi na oddelku za arhitekturo na fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani.
Uvedel je sodobno urejanje javnih nasadov ter prenovil alpski botanični vrt Juliana v Trenti ter zasnoval in oblikoval Arboretum Volčji Potok. Pomembno Jegličevo delo v času med obema vojnama na Hrvaškem je ureditev zagrebškega Parka kralja Petra Krešimirja IV., ki so ga leta 2000 razglasili za spomenik parkovne arhitekture, ter ureditvi dela parka Maksimir in pokopališča Mirogoj. Ciril Jeglič je objavil deset knjig, pomemben pa je njegov prispevek k strokovnemu izrazoslovju. Rodil se je na današnji dan leta 1897 v Gabrovki.
Zofka Kveder, prva slovenska pisateljica z izrazito individualnostjo Prva prekomorska letalska eskadrilja Skavti, gozdovniki in taborniki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kako je nastajalo Društvo slovenskih pisateljev Tone Kozlevčar, od pastirja do baritonista v Slovenskem oktetu Vladimir Glaser, jedrski fizik v CERN-u *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Hinko Nučič - režiser in gledališki organizator Poskus sporazuma med slovenskimi liberalnimi in katoliškimi politiki Leta 1944 - v Ljubljani prisega, pri Črnomlju pesem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lojze Dolinar, kipar in grafik z obsežnim opusom Slavko Mihelčič in opereta “Pomlad v Rogaški Slatini” Macherjevih 840 kilometrov poleta s toplozračnim balonom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Arheolog Stane Gabrovec na prazgodovinskem grobišču na blejski Pristavi “Planinčeva varianta” v arhangelski veji španske obrambe (šahisti vedo, za kaj gre) Vojaška obveznost in pravica do ugovora vesti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivana Kremžar, uršulinka iz Antologije slovenske religiozne lirike Izid poezij Simona Gregorčiča Milan Spasić in Sergej Mašera - narodna heroja z rušilca »Zagreb« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi tlak na ljubljanskih ulicah Rudolf Blüml, pobudnik povojne obnove slovenskega tiska na Koroškem Nemški okupatorji slovesno prepustijo Prekmurje madžarskim zaveznikom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Hvalnica najbrž prvi slovenski pesnici Fanny Hausmann Anton Bezenšek ter stenografija za Slovence, Hrvate, Srbe in Bolgare Ko je napočil čas za slovenski televizijski dnevnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Velikonočni potres v Ljubljani Matej Bor: »Šel je popotnik skozi atomski vek« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dan, ko se Ljubljana po doslej znanih podatkih prvič omeni v zgodovinskih virih France Stare – arheolog in slikar Škoda, ki jo je povzročila vojna, ostala neporavnana *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Velikopotezni načrti plemiča z Bogenšperka Operni pevec Rudolf Francl – častni meščan Ljubljane Josip Slavec, ugledni predvojni gradbenik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jurij Japelj, pisec janzenistične dobe Italijanski okupatorji prevzeli ključe od mesta Ljubljana Konec parne vleke na železnicah po Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Alojzij Remec - tržaški pravnik in dramatik – ptujski župan Ludvik Vrečič - prvi prekmurski akademsko izobraženi slikar Pionirsko delo na televiziji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Brata Miklavc – pisatelja s Pohorja Stoja Puc – zlato s šahovske olimpijade v Dubrovniku Ivan Gradišek, prvi poveljnik Teritorialne obrambe za vzhodno Štajersko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avgust Jenko - Kládivar med Preporodovci Ciril Žebot in pobuda povezovanja evropskih narodov med nemškim in ruskim območjem Marijan Kramberger »Lovec na homokumulate« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenska zastava nad ljubljansko gostilno Zlata zvezda Vojna zaprla gledališče Slovenski letalski stotnik Miha Klavora – branilec neba nad Beogradom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Najbogatejši Slovenec Josip Gorup izdatno podpiral pesnika Simona Gregorčiča Ema Starc - ena vodilnih igralk medvojnega gledališča Jutro cvetne nedelje prineslo vojno *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slikar Franjo Golob – eden prvih talcev na Slovenskem Marija Ilc (sestra Vendelina) - redovnica in kuharska mojstrica Sergij Vilfan, pomembno delo pravnega zgodovinarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški časnikar in pesnik Lipe Haderlap Prva tehnična raba električne energije pri nas Vladimir Trampuž, začetnik slovenske ginekološke endokrinologije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov