Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan leta 1771 se je v Ljubljani rodil kulturni zgodovinar, zbiralec starin in umetnin ter mecen JOŽEF KALASANC ERBERG, potomec nemške kranjske plemiške družine. Kot pravnik je bil 13 let v službi ljubljanskih stanov, nato pa sta bila z ženo vzgojitelja otrok cesarja Franca I. V svojem gradu v Dolu pri Ljubljani se je dokončno naselil leta 1815. Tu je dopolnjeval bogato zbirko umetniških slik, kipov, grafik, listin in dokumentov ter novcev in knjig. Ob gradu je uredil botanični vrt z eksotičnim drevjem in grmi; v njem je bilo več kot 7.000 rastlin. Leta 1825 je dokončal obsežno bibliografijo nemških in slovenskih piscev tedaje dobe, vendar je ostala v rokopisu. Delo kulturnega zgodovinarja Jožefa Kalasanca Erberga je še vedno pomemben vir za našo starejšo literarno in kulturno zgodovino.
—–
Društvo ostrostrelcev v Ljubljani je bilo v 19. stoletju elitno društvo premožnejših Ljubljančanov, ki je gojilo športno streljanje in v prostorih na strelišču organiziralo tudi različne družabne prireditve. Na ustanovitev takšnih društev so vplivale samoobrambne potrebe meščanstva pred turškimi vpadi v 15. In 16. stoletju; ljubljansko je začelo delovati že v začetku 16. stoletja in je bilo eno najstarejših v srednji Evropi. Dostopni podatki pričajo, da je bilo že leta 1562 v Ljubljani “veliko prosto streljanje” na strelišču pod Gradom v današnji Streliški ulici.
Strelskega tekmovanja se je med obiskom v Ljubljani leta 1883 udeležil tudi cesar Franc Jožef. V Mestnem muzeju v Ljubljani je bila med številnimi poslikanimi tarčami ljubljanskih pomembnežev iz tistega časa pred leti na ogled tudi tarča s cesarjevim zadetkom; ker pa ni bil prav natančen, so kroge preslikali kar z velíkim srcem in tako je nastal »zadetek v polno«.
Društvo ljubljanskih ostrostrelcev je vsako leto priredilo tudi tekmovanje za naslov strelskega kralja. Zmagovalec je dobil častni znak in zlato verigo; tej je moral dodati nov člen z vgraviranim svojim imenom in jo po naslednjem tekmovanju izročiti novemu kralju. Strelišče pod Gradom so večkrat obnavljali, na današnji dan leta 1876 so ga preselili pod Rožnik, pod Golovcem pa uredili vojaško strelišče.
Pianist in pedagog ACI BERTONCELJ je študij klavirja končal leta 1960 na Akademiji za glasbo v Ljubljani, nato pa se je izpopolnjeval v Salzburgu, Parizu in Rimu.Uveljavil se je na vseh področjih pianističnega muziciranja. Bil je tudi prvi jazzovski improvizator na klavirju in najbolj znan interpret Gershwinovih del v času, ko se je jazz pri nas šele uveljavljal. Sicer pa so v njegovih kreacijah prihajali do veljave muzikalni polet, jasno in natančno oblikovanje glasbene vsebine, stilna jedrnatost in mojstrsko tehnično obvladovanje klavirske igre. Dobil je vrsto nagrad, med njimi Mesta Ljubljane, Prešernovega sklada in kot prvi nagrado Društva slovenskih skladateljev za zasluge pri izvajanju domačih del. Aci Bertoncelj se je rodil na današnji dan leta 1939 v Ljubljani.
6275 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Na današnji dan leta 1771 se je v Ljubljani rodil kulturni zgodovinar, zbiralec starin in umetnin ter mecen JOŽEF KALASANC ERBERG, potomec nemške kranjske plemiške družine. Kot pravnik je bil 13 let v službi ljubljanskih stanov, nato pa sta bila z ženo vzgojitelja otrok cesarja Franca I. V svojem gradu v Dolu pri Ljubljani se je dokončno naselil leta 1815. Tu je dopolnjeval bogato zbirko umetniških slik, kipov, grafik, listin in dokumentov ter novcev in knjig. Ob gradu je uredil botanični vrt z eksotičnim drevjem in grmi; v njem je bilo več kot 7.000 rastlin. Leta 1825 je dokončal obsežno bibliografijo nemških in slovenskih piscev tedaje dobe, vendar je ostala v rokopisu. Delo kulturnega zgodovinarja Jožefa Kalasanca Erberga je še vedno pomemben vir za našo starejšo literarno in kulturno zgodovino.
—–
Društvo ostrostrelcev v Ljubljani je bilo v 19. stoletju elitno društvo premožnejših Ljubljančanov, ki je gojilo športno streljanje in v prostorih na strelišču organiziralo tudi različne družabne prireditve. Na ustanovitev takšnih društev so vplivale samoobrambne potrebe meščanstva pred turškimi vpadi v 15. In 16. stoletju; ljubljansko je začelo delovati že v začetku 16. stoletja in je bilo eno najstarejših v srednji Evropi. Dostopni podatki pričajo, da je bilo že leta 1562 v Ljubljani “veliko prosto streljanje” na strelišču pod Gradom v današnji Streliški ulici.
Strelskega tekmovanja se je med obiskom v Ljubljani leta 1883 udeležil tudi cesar Franc Jožef. V Mestnem muzeju v Ljubljani je bila med številnimi poslikanimi tarčami ljubljanskih pomembnežev iz tistega časa pred leti na ogled tudi tarča s cesarjevim zadetkom; ker pa ni bil prav natančen, so kroge preslikali kar z velíkim srcem in tako je nastal »zadetek v polno«.
Društvo ljubljanskih ostrostrelcev je vsako leto priredilo tudi tekmovanje za naslov strelskega kralja. Zmagovalec je dobil častni znak in zlato verigo; tej je moral dodati nov člen z vgraviranim svojim imenom in jo po naslednjem tekmovanju izročiti novemu kralju. Strelišče pod Gradom so večkrat obnavljali, na današnji dan leta 1876 so ga preselili pod Rožnik, pod Golovcem pa uredili vojaško strelišče.
Pianist in pedagog ACI BERTONCELJ je študij klavirja končal leta 1960 na Akademiji za glasbo v Ljubljani, nato pa se je izpopolnjeval v Salzburgu, Parizu in Rimu.Uveljavil se je na vseh področjih pianističnega muziciranja. Bil je tudi prvi jazzovski improvizator na klavirju in najbolj znan interpret Gershwinovih del v času, ko se je jazz pri nas šele uveljavljal. Sicer pa so v njegovih kreacijah prihajali do veljave muzikalni polet, jasno in natančno oblikovanje glasbene vsebine, stilna jedrnatost in mojstrsko tehnično obvladovanje klavirske igre. Dobil je vrsto nagrad, med njimi Mesta Ljubljane, Prešernovega sklada in kot prvi nagrado Društva slovenskih skladateljev za zasluge pri izvajanju domačih del. Aci Bertoncelj se je rodil na današnji dan leta 1939 v Ljubljani.
Konrad Stefan in prvi zgodovinski pregled ljubljanskega knjižničarstva Po ugledni baletni plesalki Lidiji Wisiak poimenovana nagrada Pravnik in publicist Vlado Vodopivec - dvakrat izključen iz komunistične organizacije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Blaž Arnič, eden naših najizrazitejših simfoničnih skladateljev Češkoslovaškemu predsedniku častni doktorat ljubljanske univerze Pohod Goriške divizije narodnoosvobodilne vojske v Beneško Slovenijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ignacij orožen, zgodovinar Celja in lavantinske škofije France Onič, pesnik in urednik kulture Slovenskega poročevalca Boštjan Hladnik - filmski režiser *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Krempl in prvo obsežnejše zgodovinsko delo v slovenskem jeziku Nada Kraigher – pisateljičino srečanja z indijsko kulturo Marko Kosin - prvi veleposlanik samostojne Slovenije v Italiji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Brenčič Jelen - življenje zaznamovano s pesništvom Smiljan Rozman in novele iz vsakdanjih okolij Vera Peer - 35 let v Mestnem gledališču ljubljanskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Alojzij Wolf imenovan za ljubljanskega škofa Anton Ažbe in mednarodna slikarska šola v Münchnu Otoplitve političnih odnosov s sosednjo Avstrijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Matija Žegar, prvi znani prevajalec iz nemščine med bukovniki Matija Čop in kulturnopolitični program za novo dobo Miha Nerat, organizator slovenskega učiteljstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Veliki koroški potres Ivan Trinko, »oče Beneških Slovencev« Prva zimska olimpijada in tekmovalci iz Kraljevine SHS *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Blaže Kocen, eden začetnikov sodobne geografije in kartografije Marja Borštnik, »prva dama slovenske literarne zgodovine« Jože Gregorc - več kot le zborovodja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jože Plečnik - arhitekt odličnosti Oton Župančič - s »Čašo opojnosti« v literarno zgodovino Stojan Pretnar - strokovnjak za gospodarsko pravo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Knjižnice 14. in 15. stoletja Franjo Baš, prvi predavatelj muzeologije in spomeniškega varstva Milan Betetto, zdravnik in hokejski navdušenec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Od Keleie do Celja Jožef Ignacij Fanton de Brunn in “Bukvice od živinskih bolezni … ” Pavel Turner - svetovljan in mecen *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nadvojvoda Janez spodbudil sodobno vinogradništvo Velik krog sodelavcev literarnega mesečnika Dom in svet Dr. France Bučar ostro o razmerah v nekdanji Jugoslaviji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dragotin Kette, prezgodaj ustavljeni pesnik Vladimir Levstik - od iredentista do književnika in prevajalca Pestro odrsko popotovanje Majde Skrbinšek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Žandarmerija za varnost, mir in red Ivan in Ludvik Bajde - oče in sin – inovatorja v glasbi Anton Verovšek, eden naših prvih poklicnih gledaliških igralcev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Carlo Marchesetti, raziskovalec flore in zgodovinskih ostalin Društvo Straža in slovenska bogoslužja na Dunaju Tone Bantan in prva strokovna knjiga o kmetijskem strojništvu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nadvojvoda Ferdinand drugi nastopi zoper reformacijo Anton Kosi, učitelj in mladinski pisatelj Vida Lasič - študentka vzdrževala ilegalno radijsko postajo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Žižek, strokovnjak za statistiko Zima Vrščaj Holly, urednica revij za otroke, ženske in izseljence Prva partizanska igralska skupina na Primorskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Svetopisemske zgodbe v prekmurskem knjižnem jeziku Celovški Slovenec – časopis, ki je izhajal dve leti Zlatan Vauda - od izgnanca do skladatelja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pavla Lovše - prva slovenska koncertna pevka in pedagoginja Minca Rabič in začetki tekmovalnega smučanja na Gorenjskem Boris Pipan - projektant mostov in hidroelektrarn *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov