Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan pred 160-imi leti se je v Dragomerju pri Vrhniki rodil pravnik IVAN KAVČNIK. Študiral je na Dunaju in v Gradcu ter nato delal v sodni službi v Ljubljani in Trstu. Po razpadu Avstro-Ogrske je postal prvi predsednik na novo ustanovljenega Višjega deželnega sodišča v Ljubljani. Kot pisec se je Ivan Kavčnik ukvarjal zlasti s postopkovnim pravom, s prevajanjem ter posodabljanjem starih prevodov.
—–
Pripovednik in dramatik ANGELO CERKVENIK se je rodil na današnji dan leta 1894 v Pazinu na Hrvaškem. Zaradi prve svetovne vojne je leta 1914 predčasno maturiral in bil nato do leta 1918 v avstrijski vojski na zahodni in vzhodni fronti. Po vojni se je zaposlil pri železnici. Kot socialistično usmerjen avtor je sodeloval v delavskem kulturnem društvu Svoboda, pri delavski založbi Cankarjeva družba, pri socialističnih revijah Kras in Svoboda, oglašal pa se je tudi v ameriških slovenskih časopisih in revijah. Kljub dokaj obsežnemu opusu za odrasle – pisal je socialne povesti v pretežno ekspresionističnem duhu – se je Angelo Cerkvenik uveljavil predvsem kot mladinski pripovednik. Osrednja tematika teh povesti z vzgojnim podtonom je svet živali; te je skušal upodobiti v njihovem prvinskem dostojanstvu in hkrati v odnosu do človeka.
—–
Arheolog, etnograf ter umetnostni in literarni kritik RAJKO LOŽAR je opravljal muzejsko in spomeniško službo ter objavil pomembne študije iz vseh arheoloških obdobij. Kot etnograf je bil organizator in poglavitni pisec dela “Narodopisje Slovencev”. Med vojnama je v esejih in kritikah ocenjeval ter uveljavljal predvsem sodobno besedno in likovno umetnost. V ospredje je postavljal zakonitosti umetnosti same in razvoj sloga. Bil je urednik številnih strokovnih in kulturnih časopisov in revij, napisal pa je tudi nekaj študij, v katerih je zavračal skandinavsko in venetske teorije o izvoru Slovencev. Vodilni arheolog med obema vojnama Rajko Ložar se je rodil na današnji dan leta 1904 v Ljubljani.
—–
Prva motociklistična dirka v Sloveniji je bila na današnji dan leta 1920 na cesti med Podlipo in Smrečjem pri Vrhniki. Ta je bila za tiste čase idealna gorska proga, saj je imela strme in ostre ovinke, zaradi dežja v prejšnjih dneh pa se za motociklisti tudi ni dvigoval prah. Ker so vsi udeleženci pred tekmovanjem hkrati spoznavali cesto, se je zgodilo tudi nekaj nesreč, že pred startom pa je zaradi okvar na motorjih odstopilo pet tekmovalcev. V lažjih skupinah so na tej dirki pred 98-imi leti slavili zmago Cerkničan, Zagrebčan in Ljubljančan, v najmočnejši kategoriji z motorjem do 9,5 konjske moči pa je vozil le en tekmovalec.
——
Prvi slovenski celovečerni film “V kraljestvu zlatoroga” je bil javnosti predstavljen na današnji dan leta 1931. Film po scenariju Juša Kozaka in v režiji profesorja Janka Ravnika, ta je bil tudi snemalec, je v produkciji turističnega kluba Skala nastajal tri leta. Prikazuje tri prijatelje iz različnih družbenih in urbanih okolij, ki se odpravijo v gore. Ob filmu “Triglavske strmine” Ferda Delaka iz leta 1932 je film “V kraljestvu zlatoroga” pomenil začetek slovenske filmske produkcije. Tema nemima filmoma je šele po drugi svetovni vojni sledil prvi slovenski celovečerni zvočni film “Na svoji zemlji”.
6278 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Na današnji dan pred 160-imi leti se je v Dragomerju pri Vrhniki rodil pravnik IVAN KAVČNIK. Študiral je na Dunaju in v Gradcu ter nato delal v sodni službi v Ljubljani in Trstu. Po razpadu Avstro-Ogrske je postal prvi predsednik na novo ustanovljenega Višjega deželnega sodišča v Ljubljani. Kot pisec se je Ivan Kavčnik ukvarjal zlasti s postopkovnim pravom, s prevajanjem ter posodabljanjem starih prevodov.
—–
Pripovednik in dramatik ANGELO CERKVENIK se je rodil na današnji dan leta 1894 v Pazinu na Hrvaškem. Zaradi prve svetovne vojne je leta 1914 predčasno maturiral in bil nato do leta 1918 v avstrijski vojski na zahodni in vzhodni fronti. Po vojni se je zaposlil pri železnici. Kot socialistično usmerjen avtor je sodeloval v delavskem kulturnem društvu Svoboda, pri delavski založbi Cankarjeva družba, pri socialističnih revijah Kras in Svoboda, oglašal pa se je tudi v ameriških slovenskih časopisih in revijah. Kljub dokaj obsežnemu opusu za odrasle – pisal je socialne povesti v pretežno ekspresionističnem duhu – se je Angelo Cerkvenik uveljavil predvsem kot mladinski pripovednik. Osrednja tematika teh povesti z vzgojnim podtonom je svet živali; te je skušal upodobiti v njihovem prvinskem dostojanstvu in hkrati v odnosu do človeka.
—–
Arheolog, etnograf ter umetnostni in literarni kritik RAJKO LOŽAR je opravljal muzejsko in spomeniško službo ter objavil pomembne študije iz vseh arheoloških obdobij. Kot etnograf je bil organizator in poglavitni pisec dela “Narodopisje Slovencev”. Med vojnama je v esejih in kritikah ocenjeval ter uveljavljal predvsem sodobno besedno in likovno umetnost. V ospredje je postavljal zakonitosti umetnosti same in razvoj sloga. Bil je urednik številnih strokovnih in kulturnih časopisov in revij, napisal pa je tudi nekaj študij, v katerih je zavračal skandinavsko in venetske teorije o izvoru Slovencev. Vodilni arheolog med obema vojnama Rajko Ložar se je rodil na današnji dan leta 1904 v Ljubljani.
—–
Prva motociklistična dirka v Sloveniji je bila na današnji dan leta 1920 na cesti med Podlipo in Smrečjem pri Vrhniki. Ta je bila za tiste čase idealna gorska proga, saj je imela strme in ostre ovinke, zaradi dežja v prejšnjih dneh pa se za motociklisti tudi ni dvigoval prah. Ker so vsi udeleženci pred tekmovanjem hkrati spoznavali cesto, se je zgodilo tudi nekaj nesreč, že pred startom pa je zaradi okvar na motorjih odstopilo pet tekmovalcev. V lažjih skupinah so na tej dirki pred 98-imi leti slavili zmago Cerkničan, Zagrebčan in Ljubljančan, v najmočnejši kategoriji z motorjem do 9,5 konjske moči pa je vozil le en tekmovalec.
——
Prvi slovenski celovečerni film “V kraljestvu zlatoroga” je bil javnosti predstavljen na današnji dan leta 1931. Film po scenariju Juša Kozaka in v režiji profesorja Janka Ravnika, ta je bil tudi snemalec, je v produkciji turističnega kluba Skala nastajal tri leta. Prikazuje tri prijatelje iz različnih družbenih in urbanih okolij, ki se odpravijo v gore. Ob filmu “Triglavske strmine” Ferda Delaka iz leta 1932 je film “V kraljestvu zlatoroga” pomenil začetek slovenske filmske produkcije. Tema nemima filmoma je šele po drugi svetovni vojni sledil prvi slovenski celovečerni zvočni film “Na svoji zemlji”.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Mojster svobodnih umetnosti iz Kopra v družbi cesarja Sigismunda … Prvi ban Dravske banovine … Plečnikov diplomant - partizanski poveljnik … Dramatik in potujoči režiser …
Od lepotnega tekmovanja do filmskega zvezdništva … Začetnik slovenske spomeniške topografije … Slovenski fantje – prisilni mobiliziranci v nemško armado … Brionska deklaracija …
Duhovnik in skladatelj, ki je postal lastnik vrha Triglava … Prvi slovenski župan Celja … Sekretar jugoslovanske delegacije na pariški mirovni konferenci … Dvojezični topografski napisi na avstrijskem Koroškem pred pol stoletja…
»Danes grofje Celjski in nikdar več« … Pesnik s Krasa … Spomenik Pohorskemu bataljonu … Označeno geometrično središče Slovenije …
Vodilni slovenski katoliški filozof svojega časa ... Prekmurski industrialec – žrtev povojnega nasilja ... Kiparjev posluh za značilnosti mediteranskega okolja ... Dan slovenskih rudarjev ...
Z znanjem v pospeševanje kmetijstva ... Pionir raketne tehnike ... Glas »zlate dobe slovenske popevke« ... Sprememba stališč do slovenske osamosvojitve ...
Z znanjem proti ponemčevanju … Naš prvi poklicni igralec, režiser in umetniški vodja gledališča … Cesarski obisk ob odprtju mariborskega vodovodnega omrežja … Zakon o zavarovanju delavcev …
Kdo je bil krajinar z Breznice na Gorenjskem ? Stanko Vraz in »Narodne pesmi ilirske« ... Ko je Valentin Vodnik dobil spomenik ... Pobudnica ustanovitve materinskega doma v Ljubljani ...
Ljubljana dobi mestni vodovod … Na češkem in slovenskem odru … Stopnjevanje nacističnega nasilja pred 80. leti … Sedem desetletij kovaškega muzeja v Kropi …
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Neveljaven email naslov