Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pravnik in jezikoslovec MATEJ CIGALE je s svojimi deli in številnimi strokovnimi članki postavil temelje slovenski pravni terminologiji in strokovnemu jeziku na splošno. Po gimnaziji v Gorici je v Ljubljani študiral teologijo, na Dunaju pa je 1846. leta diplomiral iz prava. Od leta 1850 do smrti je delal v uredništvu državnega zakonika in si pridobil naslov vladnega svetnika. Matej Cigale se je rodil na današnji dan leta 1819 v Lomah nad Idrijo.
—–
Na današnji dan leta 1872 se je v Ljubljani rodil umetnostni zgodovinar JOSIP DOSTAL. V Ljubljani je končal študij teologije in bil nato od leta 1907 do 13 tajnik Društva za krščansko umetnost. Takrat je tudi urejal društveno glasilo in dejavno posegal v cerkveno umetnost. To je predaval na bogoslovnem učilišču, od leta 1921 do 1936 pa na teološki fakulteti v Ljubljani. Umetnostnozgodovinske študije in teoretične članke je Josip Dostal objavljal v številnih domačih in tujih revijah.
—–
Kemik JANKO KAVČIČ je sodeloval pri razvoju slovenske kemijske terminologije in pri pripravi splošnega tehniškega slovarja. Leta 1927 je doktoriral iz kemije, leto pozneje pa je diplomiral še na filozofski fakulteti. Na ljubljanski tehniški fakulteti je bil od leta 1955 redni profesor in je razvil več izumov in tehničnih izboljšav za izdelavo specialnih cementov. Janko Kavčič se je rodil na današnji dan pred 120-imi leti v Ljubljani.
—–
Operna pevka MILA KOGEJ je zaradi prirojenega odrskega žara in odlične pevske tehnike ustvarila obsežen repertoar približno 150-ih vlog in z njim pripomogla k umetniškemu vzponu ljubljanskega opernega gledališča med vojnama in po drugi svetovni vojni. Študirala je na šoli Glasbene matice v Ljubljani in pozneje v Zagrebu. Po diplomi leta 1926 je bila trideset let solistka ljubljanske opere. Rodila se je na današnji dan leta 1903 v Idriji.
—–
Strokovnjak za matematiko in kibernetiko LUDVIK GYERGYEK je leta 1943 začel študirati matematiko in fiziko v Budimpešti, po koncu druge svetovne vojne pa je študij nadaljeval in diplomiral v Ljubljani ter leta 1957 doktoriral v Bruslju. Pozneje je bil redni profesor na fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani; leta 1960 je uvedel dodiplomski in pozneje še podiplomski študij iz avtomatike. Predaval je na univerzah v Franciji, Indiji in Združenih državah Amerike ter redno sodeloval z nekaterimi evropskimi univerzami. Napisal je sedem strokovnih knjig ter več kot 150 razprav in referatov, leta 1987 pa je postal redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Ludvik Gyergyek se je rodil na današnji dan leta 1922 v Vidoncih.
V ljubljanskem Jakopičevem paviljonu se je na današnji dan pred 90-imi leti predstavila skupina šestih slikarjev, ki so študirali v Zagrebu in so se imenovali “Četrta generacija”; to so bili Olaf Globočnik, Miha Maleš, Janez Mežan, France Pavlovec, Nikolaj Pirnat in Mira Pregelj. Bili so si zelo različni in niso imeli izrazitega programa. Z razstavljenimi deli so nakazali premik od nove stvarnosti s primesmi ekspresionizma proti umetnosti, ki je bila manj idejno opredeljena in bliže čisti likovni stvarnosti, tako imenovanemu barvnemu realizmu.
6244 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Pravnik in jezikoslovec MATEJ CIGALE je s svojimi deli in številnimi strokovnimi članki postavil temelje slovenski pravni terminologiji in strokovnemu jeziku na splošno. Po gimnaziji v Gorici je v Ljubljani študiral teologijo, na Dunaju pa je 1846. leta diplomiral iz prava. Od leta 1850 do smrti je delal v uredništvu državnega zakonika in si pridobil naslov vladnega svetnika. Matej Cigale se je rodil na današnji dan leta 1819 v Lomah nad Idrijo.
—–
Na današnji dan leta 1872 se je v Ljubljani rodil umetnostni zgodovinar JOSIP DOSTAL. V Ljubljani je končal študij teologije in bil nato od leta 1907 do 13 tajnik Društva za krščansko umetnost. Takrat je tudi urejal društveno glasilo in dejavno posegal v cerkveno umetnost. To je predaval na bogoslovnem učilišču, od leta 1921 do 1936 pa na teološki fakulteti v Ljubljani. Umetnostnozgodovinske študije in teoretične članke je Josip Dostal objavljal v številnih domačih in tujih revijah.
—–
Kemik JANKO KAVČIČ je sodeloval pri razvoju slovenske kemijske terminologije in pri pripravi splošnega tehniškega slovarja. Leta 1927 je doktoriral iz kemije, leto pozneje pa je diplomiral še na filozofski fakulteti. Na ljubljanski tehniški fakulteti je bil od leta 1955 redni profesor in je razvil več izumov in tehničnih izboljšav za izdelavo specialnih cementov. Janko Kavčič se je rodil na današnji dan pred 120-imi leti v Ljubljani.
—–
Operna pevka MILA KOGEJ je zaradi prirojenega odrskega žara in odlične pevske tehnike ustvarila obsežen repertoar približno 150-ih vlog in z njim pripomogla k umetniškemu vzponu ljubljanskega opernega gledališča med vojnama in po drugi svetovni vojni. Študirala je na šoli Glasbene matice v Ljubljani in pozneje v Zagrebu. Po diplomi leta 1926 je bila trideset let solistka ljubljanske opere. Rodila se je na današnji dan leta 1903 v Idriji.
—–
Strokovnjak za matematiko in kibernetiko LUDVIK GYERGYEK je leta 1943 začel študirati matematiko in fiziko v Budimpešti, po koncu druge svetovne vojne pa je študij nadaljeval in diplomiral v Ljubljani ter leta 1957 doktoriral v Bruslju. Pozneje je bil redni profesor na fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani; leta 1960 je uvedel dodiplomski in pozneje še podiplomski študij iz avtomatike. Predaval je na univerzah v Franciji, Indiji in Združenih državah Amerike ter redno sodeloval z nekaterimi evropskimi univerzami. Napisal je sedem strokovnih knjig ter več kot 150 razprav in referatov, leta 1987 pa je postal redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Ludvik Gyergyek se je rodil na današnji dan leta 1922 v Vidoncih.
V ljubljanskem Jakopičevem paviljonu se je na današnji dan pred 90-imi leti predstavila skupina šestih slikarjev, ki so študirali v Zagrebu in so se imenovali “Četrta generacija”; to so bili Olaf Globočnik, Miha Maleš, Janez Mežan, France Pavlovec, Nikolaj Pirnat in Mira Pregelj. Bili so si zelo različni in niso imeli izrazitega programa. Z razstavljenimi deli so nakazali premik od nove stvarnosti s primesmi ekspresionizma proti umetnosti, ki je bila manj idejno opredeljena in bliže čisti likovni stvarnosti, tako imenovanemu barvnemu realizmu.
Morilski udar strele na Donački gori … Mileva Zakrajšek, žlahtna odrska interpretka materinskih likov … Mitja Šarabon, eden najplodovitejših piscev sonetov … Miha Mate, Ribničan piše za mladino …
Statut mesta Ptuj iz zgodnjega 16. stoletja … Marta Paulin - Brina, ena izmed začetnic sodobnega plesa pri nas … Ivan Šček, skladatelj, ki je ustvaril »pravljični balet« … Zgodovinski uspeh alpinističnega para Mira Debelak in Stanko Tominšek v severni steni Špika …
Ožbalt Gutsman, jezikoslovec s Koroškega … Manica Koman, pripovedovalka pravljic in otroških zgodb … Dr. Janez Stanovnik, od krščanskega socialista do predsednika republiškega predsedstva … Začetek televizijskega oddajanja na Slovenskem …
Mihael Štrukelj, redni profesor gradbeništva v Helsinkih »Pil sem te in ne izpil, Ljubezen ...« Egon Kunej, skladatelj in zborovodja Nacistične deportacije in ukradeni otroci
Iz zgodovine nesreč v naših gorah … Denarna reforma podonavske monarhije … Viktor Sulčič, arhitekt v Argentini … Boris Gregorka, trener na poti do olimpijskih odličij …
Matevž Ravnikar, prvi zapisovalec ugank, ljudskih pesmi in pravljic ... Ivan Jožef Tomažič, škof, ki se je uprl zahtevi nacistov ... Samopostrežne trgovine prihajajo ... Kratka zgodovina »železne zavese« ...
Satirični roman – parodija na pisateljstvo Ugledno ime slovenske pedagogike Politični konflikt namesto avtoceste Osimski sporazumi veljavni
Zaradi politične neprimernosti ob profesuro Svetovni rekorder v kegljanju Direktorica Inštituta za načrtovanje družine Usmrtitev prvih partizanskih upornikov med drugo svetovno vojno
Poštni uradnik – spregledan inovator Slovenski vojaki pri zasedbi Bosne in Hercegovine Montirani politični proces razveljavljen po 44 letih Nacisti odvzeli staršem 650 otrok
Prvi potujoči izposojevalec knjig Zaslužni župan Šoštanja Iz gledališča na politični sodni proces Začetek vojne svetovnih razsežnosti
Knjige, ki so Slovence naučile brati, ko je z Dunaja v Trst prisopihal prvi vlak, utemeljitelj slovenske astronomije in Kmetijska zbornica za takratno Dravsko banovino
Poverjenik za uk in bogočastje pri prvi narodni vladi. Koroški kronist dogajanja v Slovenskih goricah. Češki planinci in njihova koča pod Grintovci. Radio Osvobodilne fronte.
Potopis odprave v Kartum Franz Liszt v Rogaški Slatini Vroče poletje ob Soči ionir sodobne ribiške biologije v Jadranskem morju
Prva olimpijska kolajna v slovenskih rokah Satirik jezi gospodo Geofizik preučuje potrese Zadnji vojaki iz Slovenije zapuščajo Jugoslovansko armado
Metri in kilogrami namesto starih merskih poimenovanj Zakon o vseučilišču Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani. Koreografinja ter njene odrske in filmske stvaritve Prvi splošni krajevni muzej v Sloveniji.
Prvi Slomškov namestnik na mariborskem škofijskem sedežu Pomoč otrokom pri boleznih ušes, nosu in grla Časopis, ki je pozival k povezovanju Zločin v celjskem Starem piskru
Eden najopaznejših zamejskih pisateljev Partizansko letališče v Loški dolini Prvi kilometri samo polovične avtoceste Sedemdesetletna igralska kariera
Guverner Ilirskih provinc uvedel pouk v »deželnem jeziku« Mariborčan v pomorski bitki pri otoku Visu Tramvaj ob slovenski obali »Ave, triumphator!«
Utemeljitelj germanistike na mladi univerzi v Ljubljani. Od diplomata do antropologa. Ko so gorele slovenske vasi. Spodbuda Prešernu za Zdravljico.
Prvi knjižni katalog na Slovenskem Luksemburški uspeh telovadca Jožeta Primožiča - Toša Jugoslovanska ljudska armada v treh mesecih zapustila Slovenijo Kost jamskega medveda – najstarejša piščal
Neveljaven email naslov