JOŽEF KOŠIČ je bil prvi načrtni opisovalec ljudskega življenja na Slovenskem. Rodil se je na današnji dan leta 1788 v Bogojini pri Murski Soboti, mašniško posvečenje pa je prejel 1811. leta. Pisal je o življenju in kulturi rojakov; zlasti o bivališčih, prehrani, noši, gospodarstvu, šegah, verovanju, šolah in slovstvu. Ob naslonitvi na Slomškova dela je napisal vzgojno knjigo za madžarske Slovence ter pripravil pregled madžarske in prekmurske zgodovine. Jožef Košič je priredil tudi več nabožnih knjig in prevedel madžarsko slovnico.

—–

Marčna revolucija leta 1848 je potisnila v ospredje zahteve po šolanju v narodnem jeziku. Tudi na Slovenskem so rodoljubi zahtevali svojo lastno univerzo. Vlada je njeno ustanovitev v Ljubljani preložila na čas, ko se bo visokošolsko vprašanje v Avstriji “sistematično rešilo”. Dovolila je samo odprtje stolic v “ilirskem (to je kranjskem) jeziku” za civilno in kazensko pravo. Naslednje leto (po zmagi reakcije) so dunajske oblasti pravni študij v Ljubljani ukinile, predavanja v slovenščini pa prenesle v Gradec.

Predavanja iz kazenskega prava so zaupali doktorju Mihaelu Skedlu.  Skedl se je rodil v Šentrupertu na Dolenjskem leta 1811. Po končani gimnaziji v Novem mestu je študiral pravo na Dunaju, leta 1840 promoviral in kmalu postal izredni profesor na univerzi v Gradcu. Tam je Mihael Skedl od poletnega semestra leta 1851 tudi prvi predaval v slovenščini.

Beseda pošta (iz latinske besedne zveze pósita státio) je najprej pomenila postajo za zamenjavo vpreg za poštne vozove in konj za poštne kurirje, danes pa pomeni ustanovo za posredovanje poštnih pošiljk. Za začetnika sodobne pošte štejejo nemškega cesarja Maksimilijana I., ki je organiziral prve redne zveze med dvorom in večjimi mesti, v začetku 18. stoletja pa je poštno poslovanje prešlo v državne roke. Zaradi vse večjega razmaha te dejavnosti so na današnji dan leta 1875 v Bernu v Švici ustanovili  Svetovno  poštno  zvezo,  ki je začela usklajevati različne vrste poštnih storitev in poštnega prometa ter izdajati mednarodne predpise. Republika Slovenija je njena članica od avgusta leta 1992.

“Slovenski krožek na Dunaju” – ustanovljen je bil na današnji dan leta 1927 – je združeval številne na Dunaju živeče Slovence; v tistem obdobju jih je tam živelo kakih 30.000. Ob pomoči Jugoslovanske matice in Družbe svetih Cirila in Metoda so si člani uredili knjižnico, pripravljali dramske predstave, imeli pevski zbor in tamburaški orkester ter do leta 1935 slovensko nedeljsko šolo. Prirejali so pustovanja, plesne prireditve in proslave, na katerih so nastopali tudi na Dunaju delujoči slovenski umetniki. Krožek je imel podporo pri jugoslovanskem poslaništvu in pisarni Kongresa evropskih manjšin, ki jo je v letih od 1928 do 1939 na Dunaju vodil Josip Vilfan. “Slovenski krožek na Dunaju” je deloval do začetka druge svetovne vojne, po njej pa so njegovo izročilo nadajevali “Dunajski krožek”, ustanovljen leta 1977, in druga združenja Slovencev, ki so živeli na Dunaju.

—–

Pesnik in pisatelj  MAKS  SORGO  se je rodil na današnji dan pred sto leti v Šmarjeti v Rožu na Koroškem. Anglistiko in slavistiko je študiral v Gradcu in na Dunaju. Leta 1941 je bil mobiliziran v nemško vojsko in poleti leta 1944 padel na fronti blizu Toulona v Franciji. V rokopisu se je ohranila Sorgova zbirka rodoljubnih, socialnih in ljubezenskih pesmi, medtem ko rokopisa romana Pri Orehovih in tragedije iz plebiscitnega obdobja nista ohranjena.