Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Fizik in publicist LAVO ČERMELJ se je rodil na današnji dan leta 1889 v Trstu. Matematiko in fiziko je študiral na Dunaju in tam doktoriral iz fizike. Najprej je poučeval na Tržaškem, leta 1929 pa je emigriral v Jugoslavijo in bil gimnazijski profesor v Ljubljani. Leta 1941 so ga aretirali, na drugem tržaškem procesu obsodili na smrt in nato pomilostili na dosmrtno ječo. Iz zapora na Elbi je 1941 leta prišel v partizane.
Po vojni je deloval v Inštitutu za mednarodna vprašanja in kot izvedenec sodeloval na mirovnih konferencah v Londonu in Parizu. Načrtno je zbiral gradivo o zatiranju Slovencev in Hrvatov na Primorskem in ustvaril temelje za znanstveno preučevanje položaja Slovencev v Italiji. Lavo Čermelj je napisal vrsto strokovnih knjig in učbenikov, bil pa je med ustanovitelji in uredniki poljudnoznanstvene naravoslovne revije Proteus.
—–
Nadvse slovesno odprtje Narodnega doma v Ljubljani je bilo na današnji dan leta 1896. Zamisel za graditev osrednjega slovenskega kulturnega hrama se je rodila leta 1869, vendar je minilo kar 27 let, preden so domoljubi za zahtevno zidavo zbrali dovolj denarja. Slavnosti ob odprtju so potekale dva dni. Prvi dan je bila v deželnem gledališču predstava Dramatičnega društva in po njej koncert vojaške godbe ter pevskih zborov, naslednji dan pa so pripravili zborovanje društva in banket s slavnostnim plesom. V novem poslopju Narodnega doma so dobili prostore telovadno društvo Sokol, čitalnica, Dramatično društvo, Ciril-Metodova družba, društvo Pravnik, Slovensko planinsko društvo in še nekateri.
Narodni delavec FRANCI ZWITTER je bogoslovje študiral v Innsbrucku, pravo pa na Dunaju in v Gradcu, kjer je leta 1939 promoviral. Ker ni dobil službe, je študiral še ekonomijo na Dunaju, leta 1940 pa je bil vpoklican v nemško vojsko. Oktobra leta 1944 se je pridružil črnogorskim partizanom. Po vrnitvi na Koroško je delal na beljaškem okrajnem glavarstvu, vodil pisarno Osvobodiljne fronte za beljaški okraj in junija leta 1946 prevzel uredništvo “Slovenskega vestnika”, pozneje pa odprl svojo odvetniško pisarno.
Ž: Franci Zwitter se je že v gimnaziji vključil v prosvetno delo, leta 1948 je bil predsednik Slovenske prosvetne zveze, nekaj kasneje je ustanovil založniško in tiskarsko družbo Drava, v letih od 1955 do 1982 pa je bil predsednik Zveze slovenskih organizacij na Dunaju. Kot pobudnik sodelovanja manjšin v Avstriji je bil leta 1975 med začetniki vsakoletnih srečanj narodnostnih skupnosti sosednjih dežel in sodeloval v mednarodnih manjšinskih organizacijah. O pravnem, političnem in kulturnem položaju koroških Slovencev je pisal v časnike in revije na Koroškem in v Sloveniji. Franci Zwitter se je rodil na današnji dan leta 1913 v Zahomcu na Koroškem.
—–
Pred drugo svetovno vojno je bil VINKO TRINKAUS rudar in delavec v steklarni v Hrastniku, nato pa je kot 17-letnik odšel v partizane. Njegova dela so močno zakoreninjena v resničnih dogodkih, saj kot pripovednik izhaja iz rudarskega okolja, narodnoosvobodilnega gibanja in družbene kritike. Napisal je več romanov, prvega z naslovom “Črna dolina” leta 1971, ter nekaj gledaliških in televizijskih dram. Vinko Trinkaus se je rodil na današnji dan leta 1927 v Gabrijelah pri Sevnici.
6240 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Fizik in publicist LAVO ČERMELJ se je rodil na današnji dan leta 1889 v Trstu. Matematiko in fiziko je študiral na Dunaju in tam doktoriral iz fizike. Najprej je poučeval na Tržaškem, leta 1929 pa je emigriral v Jugoslavijo in bil gimnazijski profesor v Ljubljani. Leta 1941 so ga aretirali, na drugem tržaškem procesu obsodili na smrt in nato pomilostili na dosmrtno ječo. Iz zapora na Elbi je 1941 leta prišel v partizane.
Po vojni je deloval v Inštitutu za mednarodna vprašanja in kot izvedenec sodeloval na mirovnih konferencah v Londonu in Parizu. Načrtno je zbiral gradivo o zatiranju Slovencev in Hrvatov na Primorskem in ustvaril temelje za znanstveno preučevanje položaja Slovencev v Italiji. Lavo Čermelj je napisal vrsto strokovnih knjig in učbenikov, bil pa je med ustanovitelji in uredniki poljudnoznanstvene naravoslovne revije Proteus.
—–
Nadvse slovesno odprtje Narodnega doma v Ljubljani je bilo na današnji dan leta 1896. Zamisel za graditev osrednjega slovenskega kulturnega hrama se je rodila leta 1869, vendar je minilo kar 27 let, preden so domoljubi za zahtevno zidavo zbrali dovolj denarja. Slavnosti ob odprtju so potekale dva dni. Prvi dan je bila v deželnem gledališču predstava Dramatičnega društva in po njej koncert vojaške godbe ter pevskih zborov, naslednji dan pa so pripravili zborovanje društva in banket s slavnostnim plesom. V novem poslopju Narodnega doma so dobili prostore telovadno društvo Sokol, čitalnica, Dramatično društvo, Ciril-Metodova družba, društvo Pravnik, Slovensko planinsko društvo in še nekateri.
Narodni delavec FRANCI ZWITTER je bogoslovje študiral v Innsbrucku, pravo pa na Dunaju in v Gradcu, kjer je leta 1939 promoviral. Ker ni dobil službe, je študiral še ekonomijo na Dunaju, leta 1940 pa je bil vpoklican v nemško vojsko. Oktobra leta 1944 se je pridružil črnogorskim partizanom. Po vrnitvi na Koroško je delal na beljaškem okrajnem glavarstvu, vodil pisarno Osvobodiljne fronte za beljaški okraj in junija leta 1946 prevzel uredništvo “Slovenskega vestnika”, pozneje pa odprl svojo odvetniško pisarno.
Ž: Franci Zwitter se je že v gimnaziji vključil v prosvetno delo, leta 1948 je bil predsednik Slovenske prosvetne zveze, nekaj kasneje je ustanovil založniško in tiskarsko družbo Drava, v letih od 1955 do 1982 pa je bil predsednik Zveze slovenskih organizacij na Dunaju. Kot pobudnik sodelovanja manjšin v Avstriji je bil leta 1975 med začetniki vsakoletnih srečanj narodnostnih skupnosti sosednjih dežel in sodeloval v mednarodnih manjšinskih organizacijah. O pravnem, političnem in kulturnem položaju koroških Slovencev je pisal v časnike in revije na Koroškem in v Sloveniji. Franci Zwitter se je rodil na današnji dan leta 1913 v Zahomcu na Koroškem.
—–
Pred drugo svetovno vojno je bil VINKO TRINKAUS rudar in delavec v steklarni v Hrastniku, nato pa je kot 17-letnik odšel v partizane. Njegova dela so močno zakoreninjena v resničnih dogodkih, saj kot pripovednik izhaja iz rudarskega okolja, narodnoosvobodilnega gibanja in družbene kritike. Napisal je več romanov, prvega z naslovom “Črna dolina” leta 1971, ter nekaj gledaliških in televizijskih dram. Vinko Trinkaus se je rodil na današnji dan leta 1927 v Gabrijelah pri Sevnici.
Ivan Bernik, filozof o razmerju med lepoto, dobroto in resnico Fran Govekar, predstavnik slovenskega naturalizma Slavnostna premiera drugega slovenskega celovečerca *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Viktor Cotič, slikar, ilustrator, scenograf, zapisan v zgodovino Stane Urek, radijska športna legenda Redni slovenski program Radia Trst *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dušan Kermavner in “Začetki slovenske socialne demokracije” Ivan Séljak Čopič – slikar, grafik in ilustrator V koprsko luko vpluje prva čezoceanska ladja Gorica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Friderik III. v Ljubljani ustanovi škofijo Janez Kopač in kazensko procesno pravo v slovenskem jeziku V enem popoldnevu več kot 800 letalskih bomb na Maribor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Puntarski denarič – cena za neuresničeno zahtevo po stari pravdi Božidar Kantušer, skladatelj iz “Grupe 84” Po sovjetskem vzoru v proces nacionalizacije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Sredi 13. stoletja je bil Maribor že mesto France Kremžar, katoliški časnikar in politik Na Brniku pristalo prvo letalo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ribičev France iz Vrbe Maks Pleteršnik in njegov slovaropisni dosežek Fran Ramovš – prvo predavanje na novoustanovljeni univerzi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Grafenauer, zastopnik koroških Slovencev v Narodni skupščini Oskar Dev, sodnik po poklicu, skladatelj po duši Po četrt stoletja ponovno obujeno slovensko gledališče v Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Silvester kopriva, prevajalec pesnil v latinskem jeziku Novi politični stvarnosti sledilo razočaranje Spomin na najhujšo letalsko nesrečo slovenskega prevoznika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koloman Kvas, slavist z graškega liceja Andrej Gosar, osamljen nosilec krščanskosocialne misli Salvatore Venosi in jezikovno raziskovalno delo v Kanalski dolini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
France Koblar, literarni zgodovinar in predvojni radijec Stane Vidmar, prvi načelnik Sokolske zveze Srbov, Hrvatov in Slovencev France Balantič, »Bogat sem kakor tihi glas piščali«, tragična usoda enega najboljših slovenskih sonetistov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Silva Cerar, igralka, zapisana radiu Cita Potokar, mojstrica obmorskih motivov in figur Ljubljana dobi prvo samopostrežno trgovino *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Evangelist Krek - zadružništvo v korist kmečkega ljudstva Janez Švajncer - povojna vsakdanjost kot literarni motiv Prva internetna povezava v Sloveniji. *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fran Tominšek, organizator slovenskega planinstva Josip Butinar, eden začetnikov visokošolskih zavodov v Mariboru Slavko Avsenik, legenda slovenske narodno-zabavne glasbe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jožef Kalasanc Likavec, bibliotekar v ljubljanskem liceju Roman Kenk, biolog iz Kongresne knjižnice v Washingtonu Edvard Rusjan in pionirski čas letalstva na Slovenskem
Mara Hus, primorska begunka in pisateljica Franc Ksaver Lukman, strokovnjak za starokrščansko slovstvo Julij Titl in družbeni problemi primorskega podeželja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Danes je dan Rudolfa Maistra Žiga Zosi, osrednja osebnost slovenskega preroda Anton Debevec in razkrite zablode montiranih političnih procesov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Eppich , prva redna profesorica za dramsko igro in umetniško besedo Jovan Hadži in zoogeografska karta Jugoslavije Matija Dermastia - košarkar, novinar in urednik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Milan Butina, teoretična misel o likovnih procesih Marjan Rožanc, pripovednik in esejist ter njegova družbena kritičnost »Na svoji zemlji«, prvi slovenski zvočni celovečerni igrani film *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fran Miklošič, prvo ime slovanske filologije 19. stoletja Anton Ojcinger, pogumni gorski vodnik Juliusa Kugyja France Kotnik, raziskovalec koroškega ljudskega slovstva, šeg in navad *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov