Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Prva gremialna šola na Slovenskem – torej tista, ki jo ustanovi kakšno združenje – je bila trgovska šola, ki so jo na predlog zastopstva trgovcev ustanovili v Ljubljani. Pouk je začela na današnji dan leta 1834. Po prvem ravnatelju Jakobu Francu Mahru so jo imenovali tudi “Mahrova šola”. Pouk je potekal v nemščini, vzgoja pa v nemškem duhu. Šele po slabih petdesetih letih so spoznali, da potrebuje trgovski naraščaj ob strokovnem znanju tudi narodno vzgojo, zato so v Mahrovi trgovski šoli leta 1881 začeli uporabljati tudi slovenščino.
——
Teolog, zgodovinar in slavist FRANC GRIVEC – rodil se je na današnji dan pred 140-imi leti v Velikem Lipovcu pri Žužemberku – je med drugim raziskoval staro cerkvenoslovansko slovstvo, delo Cirila in Metoda ter njuno povezanost s Slovenci. Povezoval je filološko metodo in obravnavanje teološke misli na podlagi najstarejših opisov njunega življenja in dela ter razvijal njuno idejo o vesoljnem krščanstvu in bratstvu vzhodnih in zahodnih kristjanov. S svojim prizadevanjem za krščansko edinost je Franc Grivec utiral pot sodobnemu ekumenizmu na Slovenskem.
—–
IVO FABINC je diplomiral na Ekonomsko-komercialni visoki šoli v Zagrebu, leta 1965 pa doktoriral na Ekonomski fakulteti v Beogradu. Med drugim je delal v zunanjetrgovinskih podjetjih, v Gospodarski zbornici Hrvaške in na Inštitutu za zunanjo trgovino v Beogradu. V letih od 1974 do 1988 je bil redni profesor za mednarodne gospodarske odnose na Ekonomski fakulteti v Ljubljani in dve leti tudi njen dekan, bil pa je tudi rektor ljubljanske univerze.
Ukvarjal se je s svetovno gospodarsko ureditvijo in mednarodnimi ekonomskimi odnosi ter z razvojem in položajem jugoslovanskega gospodarstva v svetu. Posvečal se je tudi razvoju visokega šolstva in izobraževalnega ter raziskovalnega sistema. Predaval je po številnih univerzah po svetu in sodeloval na mednarodnih konferencah, bil član Predsedstva Socialistične republike Slovenije in član evropske Akademije znanosti in umetnosti v Salzburgu. Zaslužni profesor ljubljanske Univerze Ivo Fabinc se je rodil na današnji dan pred sto leti v Ljubljani.
—–
Zdravnik kardiokirurg MIRO KOŠAK se je po končanem študiju in specializaciji izpopolnjeval v Franciji, Angliji in Združenih državah Amerike ter nato delal na Kirurški kliniki v Ljubljani. V 70-ih in 80-ih letih prejšnjega stoletja je bil profesor na ljubljanski medicinski fakulteti, leta 1975 pa je postal predstojnik novoustanovljene Klinike za kirurgijo srca in ožilja v Kliničnem centru. Ustanovil je oddelek za eksperimentalno kirurgijo in izdelal napravo za zunajtelesni umetni krvni pretok, s katero je leta 1958 opravil operacijo na odprtem srcu. Ta metoda je omogočila izreden razvoj kardiokirurgije v Sloveniji in Jugoslaviji. Prvi v Jugoslaviji je nekaj pozneje vstavil tudi umetno srčno zaklopko ter skupaj z urologom Slavkom Rakovcem opravil prvo uspešno presaditev ledvice.
Kardiokirurg Miro Košak je v domačih in tujih medicinskih časopisih objavil vrsto strokovnih in znanstvenih člankov, veliko predaval ter o svojih izsledkih poročal na strokovnih kongresih in simpozijih doma in v tujini. Leta 1988 je dobil Kidrićevo nagrado za življenjsko delo. Rodil se je na današnji dan leta 1919 v Ljubljani.
6270 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Prva gremialna šola na Slovenskem – torej tista, ki jo ustanovi kakšno združenje – je bila trgovska šola, ki so jo na predlog zastopstva trgovcev ustanovili v Ljubljani. Pouk je začela na današnji dan leta 1834. Po prvem ravnatelju Jakobu Francu Mahru so jo imenovali tudi “Mahrova šola”. Pouk je potekal v nemščini, vzgoja pa v nemškem duhu. Šele po slabih petdesetih letih so spoznali, da potrebuje trgovski naraščaj ob strokovnem znanju tudi narodno vzgojo, zato so v Mahrovi trgovski šoli leta 1881 začeli uporabljati tudi slovenščino.
——
Teolog, zgodovinar in slavist FRANC GRIVEC – rodil se je na današnji dan pred 140-imi leti v Velikem Lipovcu pri Žužemberku – je med drugim raziskoval staro cerkvenoslovansko slovstvo, delo Cirila in Metoda ter njuno povezanost s Slovenci. Povezoval je filološko metodo in obravnavanje teološke misli na podlagi najstarejših opisov njunega življenja in dela ter razvijal njuno idejo o vesoljnem krščanstvu in bratstvu vzhodnih in zahodnih kristjanov. S svojim prizadevanjem za krščansko edinost je Franc Grivec utiral pot sodobnemu ekumenizmu na Slovenskem.
—–
IVO FABINC je diplomiral na Ekonomsko-komercialni visoki šoli v Zagrebu, leta 1965 pa doktoriral na Ekonomski fakulteti v Beogradu. Med drugim je delal v zunanjetrgovinskih podjetjih, v Gospodarski zbornici Hrvaške in na Inštitutu za zunanjo trgovino v Beogradu. V letih od 1974 do 1988 je bil redni profesor za mednarodne gospodarske odnose na Ekonomski fakulteti v Ljubljani in dve leti tudi njen dekan, bil pa je tudi rektor ljubljanske univerze.
Ukvarjal se je s svetovno gospodarsko ureditvijo in mednarodnimi ekonomskimi odnosi ter z razvojem in položajem jugoslovanskega gospodarstva v svetu. Posvečal se je tudi razvoju visokega šolstva in izobraževalnega ter raziskovalnega sistema. Predaval je po številnih univerzah po svetu in sodeloval na mednarodnih konferencah, bil član Predsedstva Socialistične republike Slovenije in član evropske Akademije znanosti in umetnosti v Salzburgu. Zaslužni profesor ljubljanske Univerze Ivo Fabinc se je rodil na današnji dan pred sto leti v Ljubljani.
—–
Zdravnik kardiokirurg MIRO KOŠAK se je po končanem študiju in specializaciji izpopolnjeval v Franciji, Angliji in Združenih državah Amerike ter nato delal na Kirurški kliniki v Ljubljani. V 70-ih in 80-ih letih prejšnjega stoletja je bil profesor na ljubljanski medicinski fakulteti, leta 1975 pa je postal predstojnik novoustanovljene Klinike za kirurgijo srca in ožilja v Kliničnem centru. Ustanovil je oddelek za eksperimentalno kirurgijo in izdelal napravo za zunajtelesni umetni krvni pretok, s katero je leta 1958 opravil operacijo na odprtem srcu. Ta metoda je omogočila izreden razvoj kardiokirurgije v Sloveniji in Jugoslaviji. Prvi v Jugoslaviji je nekaj pozneje vstavil tudi umetno srčno zaklopko ter skupaj z urologom Slavkom Rakovcem opravil prvo uspešno presaditev ledvice.
Kardiokirurg Miro Košak je v domačih in tujih medicinskih časopisih objavil vrsto strokovnih in znanstvenih člankov, veliko predaval ter o svojih izsledkih poročal na strokovnih kongresih in simpozijih doma in v tujini. Leta 1988 je dobil Kidrićevo nagrado za življenjsko delo. Rodil se je na današnji dan leta 1919 v Ljubljani.
Luč reformacije kot spodbuda k svobodi Raziskovalci dela in delovnih razmer Pesmi z narečnimi značilnostmi
Boljši prevajalec kot pesnik Začetki narodnega doma v Trstu Naj športnik Slovenije vseh časov
Književnik v dolgi povojni osami Dramatik na razpotjih časa Prelomni trenutek slovenske politične zgodovine
Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke
Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru
Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije
Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske
Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«
Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke
Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika Pika Nogavička spregovori slovensko »Slovenska Koroška – seznam krajev in politična razdelitev«
»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor
Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu
Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas
Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem
Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino
Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije
Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina
Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora
Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra
Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro
Neveljaven email naslov