Zakon o ljudskih šolah, sprejet na Dunaju maja leta 1869, je med drugim določal, da se učiteljice (te so učile predvsem ročna dela) brez posebnega dovoljenja okrajnega šolskega sveta ne smejo poročiti. Dunajska vlada pa je še istega leta pripravila tudi predlog, po katerem naj bi učiteljice dobivale le 80 odstotkov plače učiteljev na enakem delovnem mestu. Predlog je vlada utemeljila s preprosto ugotovitvijo, češ da učiteljicam ni treba vzdrževati družin. Brez večjega odpora so ga sprejele tudi posamezne deželne vlade. Učiteljice so seveda protestirale, saj da imajo enako izobrazbo.

Ko so nekaj let pozneje na Štajerskem plače spet izenačili, je nekaj poslancev tudi v kranjskem deželnem šolskem svetu predlagalo enako. Razprava je bila nadvse burna. Nasprotniki so poskušali dokazati, da delo učiteljic ni tako kakovostno kot delo njihovih moških kolegov, predvsem pa, da imajo manjše potrebe kakor učitelji. Ta mora namreč zvečer »v kavarno ali kam drugam na kaj malega, medtem ko učiteljica doma plete, šiva ali počne kaj drugega«, so prepričevali naprednejše. A neuspešno –  z večino dveh glasov je deželni šolski svet na današnji dan leta 1875 sklenil, »da se plače ženskega učnega osebja na javnih ljudskih in meščanskih šolah uredijo po načelih, ki so postavljena za moško osebje.«

—–

Pisatelj, urednik in politik FERDO  KOZAK se je rodil na današnji dan leta 1894 v Ljubljani. Iz slavistike je doktoriral v Pragi. Med profesuro na klasični gimnaziji v Ljubljani je bil leta 1933 pobudnik ustanovitve revije Sodobnost. To revijo je ves čas, kolikor je izhajala,  urejal v socialističnem in naprednem duhu. Bil je tudi eden izmed ustanoviteljev Osvobodilne fronte in urednik Slovenskega zbornika. Z literaturo se je začel ukvarjati že, ko je bil mlad, in sicer z dramatiko, nadaljeval je z ljudskimi povestmi in novelami, tik pred 2. svetovno vojno pa se je spet vrnil k dramatiki, najpomembnejšemu področju svojega ustvarjanja. Pisal je realistične konverzacijske in družbenokritične meščanske drame; na primer »Kralj Matjaž«, »Profesor Klepec« in »Vida Grantova«.. Pisatelj, urednik in politik Ferdo Kozak je leta 1956 prejel Prešernovo nagrado.

—–

Kot ena izmed treh postaj v srednjeevropskem prostoru je na današnji dan pred 90-imi leti ob pol štirih popoldne začela  redno  oddajati   tudi naša radijska postaja. Radio Ljubljana je sicer začel poskusno delovati že slaba dva meseca prej, slovesno pa so ga odprli šele 28. oktobra; na ta dan sta bili namreč deseta obletnica razpada Avstro-Ogrske in deseta obletnica ustanovitve Narodnega sveta v Ljubljani.

Radio Ljubljana je bila druga radijska postaja v Kraljevini Jugoslaviji; srednjevalovni oddajnik je bil v Domžalah, oddajali pa so iz prostorov na Bavarskem dvoru ob današnji Tivolski cesti, v katerih so uredili tudi večji studio. Program prvega dne rednega oddajanja Radia Ljubljana pred 90-imi leti se je začel ob enajstih dopoldne in je trajal do poročil ob desetih zvečer. V naslednjih dneh so začenjali ob pol sedmih zvečer, kmalu pa so glasbo s plošč vrteli že opoldne. Ob koncu prvega leta oddajanja je imel Radio Ljubljana 3616 naročnikov, deset let pozneje pa že približno 19.500. Leta 1929 je 34 stalnih  in več honorarnih sodelavcev pripravilo 3022 ur programa