Okoli leta 1580 se je, najverjetneje v Celovcu, rodil skladatelj, organist in izdelovalec orgel ISAAC  POSCH. Od leta 1614 do smrti je bil organist koroških deželnih stanov v Celovcu. Med drugim je po naročilu ljubljanskega škofa Tomaža Hrena v Gornjem Gradu in pri Novi Štifti popravil več instrumentov, leta 1621 pa je naredil nove orgle v nekdanji frančiškanski cerkvi na Vodnikovem trgu v Ljubljani. Izdal je tudi tri tiskane zbirke glasbenih del. To so prve skladbe, namenjene slovesnejšim priložnostim v plemiških dvorcih in bogatih meščanskih hišah na Slovenskem. Isaac Posch sodi med pomembne zgodnjebaročne skladatelje v Srednji Evropi, njegovo delo pa priča o razmeroma visoki ravni glasbenega življenja po gradovih in plemiških hišah na Koroškem in Kranjskem v prvi četrtini 17. stoletja.

—–

Vojskovodja JOHANN  JOSEPH  RADETZKY se je rodil na današnji dan leta 1766 v Trbnicah na Češkem. Leta 1784 je stopil v avstrijsko vojsko, čez leta  postal poveljujoči general v severni Italiji, leta 1836 pa je bil povišan v maršala. Med vojaki, ki jim je poveljeval, so bili tudi številni Slovenci. Bil je tako priljubljen, da ga opevajo celo nekatere naše ljudske pesmi. 1811. leta je odkupil grad in gospostvo Neuhaus pri Tržiču in se vključil v gospodarski razvoj kraja, vendar je pozneje zaradi velike zadolženosti vso tržiško posest prodal. Cesar Franc Jožef I. mu je nato v Ljubljani kupil grad Tivoli in mu ga dal v dosmrtni užitek.

Radetzky ga je obnovil, postavil znamenito poletno gostišče “Švicarijo”, obnovil park in ga odprl za meščane. Priljubljenost  generala Radetzkega je bila na Kranjskem tolikšna, da ga je Ljubljana leta 1852 imenovala za častnega meščana, po smrti pa so mu pred in za Tivolskim gradom postavili spomenika ter ulico na Taboru (današnjo Vidovdansko) imenovali po njem.

—–

Na današnji dan leta 1902 se je v Ljubljani rodil  slikar, restavrator, likovni kritik in publicist  ČORO  ŠKODLAR.  Slikarstva se je učil po ateljejih na Dunaju in v Műnchnu, leta 1924 pa se je kot časnikar, ilustrator in umetnostni kritik zaposlil pri časopisu Jutro. Na začetku druge svetovne vojne se je pridružil Osvobodilni fronti, leta 1943 pa je odšel v partizane in tam med drugim vodil oddelek za kinematografijo pri Slovenskem narodnoosvobodilnem svetu.

Po vojni je delal v komisiji Ministrstva za prosveto za ugotavljanje kulturne škode in vodil Federalni zbirni center. Leta 1948 je odšel med svobodne umetnike ter slikal in restavriral freske (med drugim v Hrastovljah in Olimju); v kavarni Evropa v Ljubljani pa je naslikal veliko stensko kompozicijo Martina Krpana. Sicer pa so ga pritegovali zlasti portreti, pokrajine in vedute. Njegov likovni kritiški opus obsega članke in recenzije razstav ter esejistične zapise. Čoro Škodlar je bil znan tudi po svoji zagnanosti pri iskanju najbolj avtentičnega Prešernovega portreta.

Pedagoginja  DRAGA  HUMEK  je leta 1938 na ljubljanski filozofski fakulteti diplomirala iz pedagogike in psihologije. Po koncu druge svetovne vojne je postala ravnateljica državnega učiteljišča v Mariboru, pozneje direktorica Višje pedagoške šole, prva direktorica mariborske enote  Republiškega zavoda za šolstvo in strokovna sodelavka republiškega in zveznega zavoda za šolstvo. Kot Unescova štipendistka se je izpopolnjevala v Švici, Nemčiji in na Švedskem. Ves čas je aktivno sodelovala pri pripravah na šolsko reformo, ne samo na slovenski, pač pa tudi na jugoslovanski ravni.

V prispevkih v pedagoških revijah in zbornikih se je ukvarjala predvsem z izobraževanjem učiteljev, šolsko reformo, učnimi načrti in prostovoljno dejavnostjo učencev. Za svoje delo je med drugim prejela tudi Žagarjevo nagrado, najvišje državno priznanje na področju vzgoje in izobraževanja. Draga Humek se je rodila na današnji dan leta 1913 v Voloskem pri Opatiji.