Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Dramatik in strokovni pisec ANTON KAŠUTNIK je bil leta 1703 sprejet v jeziutski red, bil prefekt v več kolegijih, na Dunaju in v Gradcu pa je poučeval retoriko. Pisal je predvsem o teoloških vprašanjih ter jezuitske drame v latinščini; je prvi Slovenec, znan po tem, da se je ukvarjal s pisanjem dram. Objavil je tudi veliko del s področja zgodovinopisja in zemljepisa. Anton Kašutnik se je rodil na današnji dan pred 330-imi leti v Trbižu.
—–
Zdravnika KARLA BLEIWEISA štejemo za pionirja slovenske psihiatrije. Rodil se je na današnji dan leta 1834 na Dunaju in tam je bil tudi promoviran. Med drugim je služboval na internem oddelku civilne bolnišnice v Ljubljani, v Kranju in Tolminu, leta 1871 pa je bil imenovan za primarija internega oddelka za duševno bolne v ljubljanski bolnišnici. Zaslužen je za ustanovitev posebne bolnišnice za duševno bolne, “Deželne blaznice na Kranjskem”, leta 1881 na Studencu pri takratni Devici Mariji v Polju, sedanjem Polju pri Ljubljani; bil je tudi njen prvi primarij. Karel Bleiweis, vitez Trsteniški, je bil v letih od 1894 do 1909 tudi ljubljanski podžupan.
—–
Na današnji dan pred 180-imi leti se je v Bistrici ob Sotli rodil pravnik, politik in ekonomski teoretik IVAN GÊRŠAK. Leta 1865 je v Gradcu doktoriral iz prava. Med študijem in tudi pozneje je pisal v številne slovenske časnike, predvsem o gospodarskih vprašanjih. Njegovo najobsežnejše delo, narodnogospodarski opis slovenske Štajerske, je izšlo leta 1870. V uvodu k tej knjigi se je izrekel proti centralizmu in dualizmu ter za federalizem. Ivan Geršak je v Ormožu ustanovil posojilnico ter »Vinorejsko in kletarsko društvo«, leta 1880 pa še katoliško politično društvo Sloga, ki je bilo vrsto let središče političnega delovanja v ormoškem okraju.
—–
MILAN APIH, predvojni revolucionar, partizan, pesnik in kulturni delavec, se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti v Celju. Potem ko je končal šolanje na mariborskem učiteljišču, je služboval po Štajerski; leta 1934 je bil zaradi politične dejavnosti obsojen na štiri leta prisilnega dela, pozneje pa interniran v Bileći. V narodnoosvobodilnem boju je sodeloval od vsega začetka, po vojni pa je bil med drugim direktor Radia Ljubljana in ustavni sodnik. Kot literat je pisal partizanske pesmi; najbolj znani izmed njih sta “Nabrusimo kose” in “Bilečanka”. V romanih “Sredi pušk in bajonetov” ter “Enajsta šola Andreja Klasa” pa je Milan Apih razmišljal o vrednotah, ki jih je nekoč sprejemal za edine veljavne.
—–
Stavbo slovenskih gospodarskih in kulturnih ustanov v Gorici, Trgovski dom, ki so jo po načrtih arhitekta Maksa Fabianija zgradila in opremila slovenska podjetja z Goriškega, so odprli v mesecu decembru leta 1904. Pomenila naj bi dokončno uveljavitev Slovencev v Gorici. Poleg Zadruge so bili v njej tudi trgovine, pisarne za slovenske poslovne ljudi in odvetnike, velika dvorana, telovadnica, klubski prostori, knjižnica in čitalnica Narodne prosvete ter sedeži Pevskega in glasbenega društva, goriškega Sokola ter Bralnega in podpornega društva. V Trgovskem domu so prirejali koncerte, gledališke predstave in druge kulturne prireditve in plese, po prvi svetovni vojni pa je v pritličju delovala tudi podružnica ljubljanske Kreditne banke.
Novembra leta 1926 so fašisti zaradi atentata na italijanskega diktatorja Benita Mussoiinija, izvedenega v Bologni, divjali tudi po Julijski krajini. Tako so na današnji dan tistega leta v Trgovski dom v Gorici vdrli skvadristi, pripadniki organiziranih italijanskih fašističnih skupin, in ga zasedli. Nekaj pozneje so stavbo preimenovali v »Caso Littorio«, decembra leta 1933 pa jo je italijanski likvidator formalno prodal fašistični stranki v Gorici. Po koncu druge svetovne vojne so bile v Trgovskem domu, ki so ga preimenovali v Ljudski dom, spet slovenske prireditve, že novembra leta 1946 pa so ga morale slovenske in protifašistične organizacije znova izprazniti.
6238 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Dramatik in strokovni pisec ANTON KAŠUTNIK je bil leta 1703 sprejet v jeziutski red, bil prefekt v več kolegijih, na Dunaju in v Gradcu pa je poučeval retoriko. Pisal je predvsem o teoloških vprašanjih ter jezuitske drame v latinščini; je prvi Slovenec, znan po tem, da se je ukvarjal s pisanjem dram. Objavil je tudi veliko del s področja zgodovinopisja in zemljepisa. Anton Kašutnik se je rodil na današnji dan pred 330-imi leti v Trbižu.
—–
Zdravnika KARLA BLEIWEISA štejemo za pionirja slovenske psihiatrije. Rodil se je na današnji dan leta 1834 na Dunaju in tam je bil tudi promoviran. Med drugim je služboval na internem oddelku civilne bolnišnice v Ljubljani, v Kranju in Tolminu, leta 1871 pa je bil imenovan za primarija internega oddelka za duševno bolne v ljubljanski bolnišnici. Zaslužen je za ustanovitev posebne bolnišnice za duševno bolne, “Deželne blaznice na Kranjskem”, leta 1881 na Studencu pri takratni Devici Mariji v Polju, sedanjem Polju pri Ljubljani; bil je tudi njen prvi primarij. Karel Bleiweis, vitez Trsteniški, je bil v letih od 1894 do 1909 tudi ljubljanski podžupan.
—–
Na današnji dan pred 180-imi leti se je v Bistrici ob Sotli rodil pravnik, politik in ekonomski teoretik IVAN GÊRŠAK. Leta 1865 je v Gradcu doktoriral iz prava. Med študijem in tudi pozneje je pisal v številne slovenske časnike, predvsem o gospodarskih vprašanjih. Njegovo najobsežnejše delo, narodnogospodarski opis slovenske Štajerske, je izšlo leta 1870. V uvodu k tej knjigi se je izrekel proti centralizmu in dualizmu ter za federalizem. Ivan Geršak je v Ormožu ustanovil posojilnico ter »Vinorejsko in kletarsko društvo«, leta 1880 pa še katoliško politično društvo Sloga, ki je bilo vrsto let središče političnega delovanja v ormoškem okraju.
—–
MILAN APIH, predvojni revolucionar, partizan, pesnik in kulturni delavec, se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti v Celju. Potem ko je končal šolanje na mariborskem učiteljišču, je služboval po Štajerski; leta 1934 je bil zaradi politične dejavnosti obsojen na štiri leta prisilnega dela, pozneje pa interniran v Bileći. V narodnoosvobodilnem boju je sodeloval od vsega začetka, po vojni pa je bil med drugim direktor Radia Ljubljana in ustavni sodnik. Kot literat je pisal partizanske pesmi; najbolj znani izmed njih sta “Nabrusimo kose” in “Bilečanka”. V romanih “Sredi pušk in bajonetov” ter “Enajsta šola Andreja Klasa” pa je Milan Apih razmišljal o vrednotah, ki jih je nekoč sprejemal za edine veljavne.
—–
Stavbo slovenskih gospodarskih in kulturnih ustanov v Gorici, Trgovski dom, ki so jo po načrtih arhitekta Maksa Fabianija zgradila in opremila slovenska podjetja z Goriškega, so odprli v mesecu decembru leta 1904. Pomenila naj bi dokončno uveljavitev Slovencev v Gorici. Poleg Zadruge so bili v njej tudi trgovine, pisarne za slovenske poslovne ljudi in odvetnike, velika dvorana, telovadnica, klubski prostori, knjižnica in čitalnica Narodne prosvete ter sedeži Pevskega in glasbenega društva, goriškega Sokola ter Bralnega in podpornega društva. V Trgovskem domu so prirejali koncerte, gledališke predstave in druge kulturne prireditve in plese, po prvi svetovni vojni pa je v pritličju delovala tudi podružnica ljubljanske Kreditne banke.
Novembra leta 1926 so fašisti zaradi atentata na italijanskega diktatorja Benita Mussoiinija, izvedenega v Bologni, divjali tudi po Julijski krajini. Tako so na današnji dan tistega leta v Trgovski dom v Gorici vdrli skvadristi, pripadniki organiziranih italijanskih fašističnih skupin, in ga zasedli. Nekaj pozneje so stavbo preimenovali v »Caso Littorio«, decembra leta 1933 pa jo je italijanski likvidator formalno prodal fašistični stranki v Gorici. Po koncu druge svetovne vojne so bile v Trgovskem domu, ki so ga preimenovali v Ljudski dom, spet slovenske prireditve, že novembra leta 1946 pa so ga morale slovenske in protifašistične organizacije znova izprazniti.
Bančnik pomagal generalu Maistru "Pri nas je takšno leglo vsestransko zajedalskih duš, da za državni grb predlagam uš" »Pevec magičnega eksistencializma«
Skladatelj, ki je Zdravljici dal melodijo Ustanovitelj inštituta za antropologijo Prvi slovenski metropolit
Prvi slovenski časopisni urednik pred sodiščem Poplave v Ljubljani Začetki Teritorialne obrambe
Ustvarjalna moč iz dediščine secesije in simbolizma Kipar, ki je ustvarjal na Koroškem Narodni svet za Štajersko
Znanstveni preučevalec velemolekul Glasbena folklora Prlekije in Prekmurja Ustvarjalec številnih javnih spomenikov
Beli menihi v Stični Polsuh za odrski jezik Pripadnik ravnogorskega četniškega gibanja
Gasilski vojvoda v Metliki Prva slovenska naravoslovna učbenika za višje razrede gimnazij Zdravljica za olimpijce
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Volilni uspeh koroških Slovencev Projekti gradbenika in geomehanika Profesor kemije na ljubljanski univerzi
Avantgardist novomeške pomladi Partizanska ofenziva v podporo zahodnim zaveznikom Velenje postane mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Desetletja na gledaliških odrih Predanost gozdovom Blaženi Anton Martin Slomšek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Streli na protestnike v Ljubljani Končana poslikava kupole ljubljanske stolnice Prva ženska na Triglavu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graški matematik – ljubitelj kamniško-savinjskih gora »Slike iz vsakdanjega življenja«. Upornik in literat *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zadnji veliki otomanski vojni pohod Med zadružništvom, politiko in gledališčem Podjetnik in ladjar z Reke – častni meščan Ljubljane *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ruške verske igre Uspehi živinorejskega strokovnjaka Jazz na Bledu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Spominska plošča na Prešernovi rojstni hiši Pesmi in povesti vaške učiteljice Po avtocesti od Postojne do Razdrtega *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Narasla dravska voda zaslužna za novi mestni most Novi temelji naše arheologije Z 11-imi leti zborovodja in organist *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovničar prve polovice 18. stoletja Pesnik slovečega imena Začetek konjeniških prireditev v Ljutomeru *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Baročni slikarski mojster iz Slovenj Gradca »Štajerski pritepenec« – deželni glavar Kranjske Eden od vrhuncev povojnega gledališkega pisanja pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Podobar in učitelj Začetek študijskega procesa na novoustanovljeni Ljubljanski univerzi Kmet in politik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov