Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan leta 1817 se je v Králjevcih v Slovenskih goricah rodil pesnik in pripovednik DAVORIN TRSTENJAK. Po maturi na gimnaziji v Mariboru je v Gradcu in Zagrebu študiral filozofijo, v Gradcu pa še teologijo. Kot duhovnik je služboval po različnih krajih na Štajerskem, bil pa je tudi profesor slovenščine in zgodovine v Mariboru. V dijaških letih je pisal narodnoprebudne pesmi in se pod vplivom Stanka Vraza navduševal za ilirizem. Vendar je kmalu spoznal, da je med Slovenci narodni prerod mogoč le na podlagi njihovega jezika; o tem so ga prepričala predvsem srečanja s preprostimi ljudmi. Davorin Trstenjak se je ukvarjal tudi s starejšo slovensko zgodovino, mitologijo in etimologijo.
—–
Slikar JANEZ MEŽAN se je rodil na današnji dan leta 1897 v Spodnjem Brniku pri Cerkljah na Gorenjskem. Kot likovni pedagog je služboval v Mariboru, Novem mestu in na Ptuju. Slikal je v različnih tehnikah, ustvarjalni vrh pa je dosegel v akvarelu. Bil je tudi odličen risar. Slikal je zlasti pejsaže in vedute različnih slovenskih krajev, pa tudi portrete in tihožitja. Dela slikarja Janeza Mežana izražajo pretanjen občutek za barvno in svetlobno kompozicijo, pogosto obogateno z intimno poetičnostjo.
——
Na današnji dan leta 1904 se je v Kostanjevici na Krki rodil pisatelj in publicist MIRKO KUHEL. V Ljubljani je končal tri razrede gimnazije, nato pa se je leta 1920 odselil v Združene države Amerike. Tam se je vključil v Slovensko svobodomiselno podporno zvezo in sodeloval pri kulturnih društvih v Clevelandu. Med drugo svetovno vojno je skupaj z Louisom Adamičem pomagal matični domovini. Mirko Kuhel je prvi prevedel v angleščino Prešernovi pesnitvi Krst pri Savici in Povodni mož, iz angleščine v slovenščino pa Shakespearovega Zaljubljenega romarja.
—–
Pevska pedagoginja KSENIJA KUŠEJ NOVAK je študirala na Državnem konservatoriju v Ljubljani, bila na specializaciji na Dunaju in leta 1944 diplomirala v Ljubljani. Nato je redno nastopala v ljubljanski Operi kot koloraturna sopranistka, kot koncertna pevka pa s klavirskim triem. Med drugo svetovno vojno je poučevala na srednji glasbeni šoli, v letih od 1964 do 1973 pa je bila profesorica na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Kot pedagoginja je vzgojila več uglednih slovenskih opernih pevk in pevcev, med njimi Boženo Glavak, Dragišo Ognjanovića, Franceta Javornika in Zdravka Kovača. Ksenija Kušej Novak se je rodila na današnji dan leta 1914 v Gradcu.
——
Leta 1957 se je Mestni svet odločil, da bo problem železniškega vozlišča v Ljubljani rešil z graditvijo cestnih podvozov. Prvega na takratni Titovi cesti (danes Dunajski) pri Bavarskem dvoru so odprli na današnji dan leta 1962, hkrati pa so gradili še drugega na Celovški cesti pri Tivoliju.
Spomladi istega leta (torej pred 56-imi leti) so začeli križišča opremljati s semaforji. Prvi so začeli utripati na križišču Karlovške ceste in ceste iz predora pod Gradom. Izdelala in postavila jih je tovarna Iskra.
V začetku meseca novembra leta 1971 so ob cestah v središču mesta “zrasle” tudi prve parkirne ure. Najprej je bilo treba parkiranje plačevati na Kidričevi (zdaj Štefanovi) ulici, na Trgu Osvobodilne fronte in na Mestnem trgu, tri leta pozneje pa se je na ljubljanskih ulicah pojavil še prvi “pajek” – posebno vozilo za odvažanje nepravilno parkiranih avtomobilov.
6274 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Na današnji dan leta 1817 se je v Králjevcih v Slovenskih goricah rodil pesnik in pripovednik DAVORIN TRSTENJAK. Po maturi na gimnaziji v Mariboru je v Gradcu in Zagrebu študiral filozofijo, v Gradcu pa še teologijo. Kot duhovnik je služboval po različnih krajih na Štajerskem, bil pa je tudi profesor slovenščine in zgodovine v Mariboru. V dijaških letih je pisal narodnoprebudne pesmi in se pod vplivom Stanka Vraza navduševal za ilirizem. Vendar je kmalu spoznal, da je med Slovenci narodni prerod mogoč le na podlagi njihovega jezika; o tem so ga prepričala predvsem srečanja s preprostimi ljudmi. Davorin Trstenjak se je ukvarjal tudi s starejšo slovensko zgodovino, mitologijo in etimologijo.
—–
Slikar JANEZ MEŽAN se je rodil na današnji dan leta 1897 v Spodnjem Brniku pri Cerkljah na Gorenjskem. Kot likovni pedagog je služboval v Mariboru, Novem mestu in na Ptuju. Slikal je v različnih tehnikah, ustvarjalni vrh pa je dosegel v akvarelu. Bil je tudi odličen risar. Slikal je zlasti pejsaže in vedute različnih slovenskih krajev, pa tudi portrete in tihožitja. Dela slikarja Janeza Mežana izražajo pretanjen občutek za barvno in svetlobno kompozicijo, pogosto obogateno z intimno poetičnostjo.
——
Na današnji dan leta 1904 se je v Kostanjevici na Krki rodil pisatelj in publicist MIRKO KUHEL. V Ljubljani je končal tri razrede gimnazije, nato pa se je leta 1920 odselil v Združene države Amerike. Tam se je vključil v Slovensko svobodomiselno podporno zvezo in sodeloval pri kulturnih društvih v Clevelandu. Med drugo svetovno vojno je skupaj z Louisom Adamičem pomagal matični domovini. Mirko Kuhel je prvi prevedel v angleščino Prešernovi pesnitvi Krst pri Savici in Povodni mož, iz angleščine v slovenščino pa Shakespearovega Zaljubljenega romarja.
—–
Pevska pedagoginja KSENIJA KUŠEJ NOVAK je študirala na Državnem konservatoriju v Ljubljani, bila na specializaciji na Dunaju in leta 1944 diplomirala v Ljubljani. Nato je redno nastopala v ljubljanski Operi kot koloraturna sopranistka, kot koncertna pevka pa s klavirskim triem. Med drugo svetovno vojno je poučevala na srednji glasbeni šoli, v letih od 1964 do 1973 pa je bila profesorica na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Kot pedagoginja je vzgojila več uglednih slovenskih opernih pevk in pevcev, med njimi Boženo Glavak, Dragišo Ognjanovića, Franceta Javornika in Zdravka Kovača. Ksenija Kušej Novak se je rodila na današnji dan leta 1914 v Gradcu.
——
Leta 1957 se je Mestni svet odločil, da bo problem železniškega vozlišča v Ljubljani rešil z graditvijo cestnih podvozov. Prvega na takratni Titovi cesti (danes Dunajski) pri Bavarskem dvoru so odprli na današnji dan leta 1962, hkrati pa so gradili še drugega na Celovški cesti pri Tivoliju.
Spomladi istega leta (torej pred 56-imi leti) so začeli križišča opremljati s semaforji. Prvi so začeli utripati na križišču Karlovške ceste in ceste iz predora pod Gradom. Izdelala in postavila jih je tovarna Iskra.
V začetku meseca novembra leta 1971 so ob cestah v središču mesta “zrasle” tudi prve parkirne ure. Najprej je bilo treba parkiranje plačevati na Kidričevi (zdaj Štefanovi) ulici, na Trgu Osvobodilne fronte in na Mestnem trgu, tri leta pozneje pa se je na ljubljanskih ulicah pojavil še prvi “pajek” – posebno vozilo za odvažanje nepravilno parkiranih avtomobilov.
Odločilna avtoriteta katoliške narodne stranke Skladatelj oprt na ljudsko glasbeno izročilo Slovenija dobi drugo mednarodno letališče *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Plemič, polihistor in znanstvenik z Bogenšperka Dolžnost svoj jezik spoštovati Koncertna pevka v velikih vokalno-instrumentalnih delih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kdo je Valvasorju utrl pot do Britanske kraljeve družbe ? Predstavnica prve povojne generacije slovenskih arheologov Britanske vojaške oblasti na Koroškem izročile slovenske domobrance Jugoslovanski armadi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubezen do glasbenega izročila Beneških Slovencev Obnovitev delovanja Slovenske legije Odlok o razglasitvi Doline Triglavskih jezer za narodni park *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Goriški Slovenci na poti v begunstvo Slovenski mojster filmske glasbe Štafetna palica za prestolonaslednika in za maršala *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor prvega vodnika po Deželnem muzeju v Ljubljani Električna luč osvetli Postojnsko jamo Urednica Cicibana in književnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Mijot, narečna pesnica iz Svetega Ivana pri Trstu Anton Ogorele, soavtor Slovenskega elektrotehniškega slovarja Pekrski dogodki – uvod v jugoslovanske vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fili Trpin in prizadevanja za rabo slovenščine v javnem cerkvenem življenju Akademski klub Vesna – »iz naroda za narod« Dve leti in pol za 32 kilometrov prve štiripasovne avtoceste pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Tonkli in temelji slovenskemu denarnemu gospodarstvu na Goriškem Janko Kostnapfel - psihologovo zanimanje za človeka in njegovo vedenje Rojstna hiša Franceta Prešerna postane kulturni spomenik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Globočnik - okrajni glavar za uveljavitev Postojnske jame Majda Strobl, prva slovenska univerzitetna profesorica prava Melita Stele Možina - raziskovalka ljubljanskega baročnega kiparstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kobilarna Lipica zamenja lastnika Anton Vovk, prvi ljubljanski nadškof v novejšem obdobju Boris Kralj - igralec, recitator in interpret *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Traven - prevajalec psalmov Ferdo Vesel, nemirni likovni eksperimentator Niko Belopavlovič - soustanovitelj Zadruge Elan v Begunjah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Največje politično zborovanje Slovencev v 19. stoletju Lavoslava Turk in “Pesem šolske sestre” Baritonist Vekoslav Janko – ljubljenec opernega občinstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Franke - slikar in avtor osnutka “Ribarskega zakona za Kranjsko” Davorin Jenko zloži napev koračnice »Naprej zastava slave« Urbanist in arhitekt Ivan Jager pripravi urbanistični načrt za mesto Minneapolis *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vatroslav Oblak, profesor za južnoslovansko jezikoslovje v Gradcu Hranilnica in posojilnica v Kopru Dan Slovenske vojske *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Temeljni kamen za železniško postajo v Trstu Ivan Cankar gre na volitve Dr. Juro Hrašovec, prvi slovenski župan Celja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenci med prvimi tržaškimi študenti navtike Lászlo Takács - arhitektov secesijski pečat Murski Soboti Vika Podgorska – pot slovenske igralke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avgusta Šantel, slikarstvo, ki izhaja iz romantične tradicije Zora Piščanc in zgodovinski roman o delovanju bratov Cirila in Metoda »Ali mora kmet res le ubogati?« Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zadnji čarovniški proces na Slovenskem Slava Klavora in Sophie Scholl – slovensko/nemški vrstnici v uporu proti nacizmu Kip arhitekta Jožeta Plečnika na Hradčanih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vladarski predpis v slovenskem jeziku Magomed Gadžijev – Miško, vojaški kirurg iz Dagestana Vzneseni nagovori z balkona ljubljanske univerze *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov