V Svečini pri Mariboru se je na današnji dan leta 1490 rodil matematik, astronom in zdravnik ANDREJ PERLAH. Sodi med humanistične razumnike slovenskega rodu, ki so predavali po evropskih univerzah ter pogosto postajali tudi dekani in celo rektorji. Znanje latinščine in grščine jim je omogočilo študij klasičnih avtorjev, k njihovemu enciklopedičnemu znanju pa je sodilo tudi obvladovanje matematike in astronomije. To so prek astrologije povezovali še z medicino. Vse to velja tudi za Andreja Perlaha. Po artističnem licenciatu leta 1516 je bil več kot trideset let profesor na dunajski univerzi; sprva za matematiko in astronomijo na filozofski fakulteti, po doktoratu iz medicine pa na medicinski fakulteti. Petkrat je bil dekan in enkrat rektor.
Perlah je – kot vsi humanisti – pisal v latinščini, univerzalnem razumniškem jeziku tiste dobe. Vsa njegova dela so izšla na Dunaju in imajo večidel astronomsko vsebino. V njih je uporabil nov način prikazovanja astronomskih podatkov, predvsem o razporeditvi in legi planetov, sestavil pa je tudi nekaj instrumentov in z njimi opazoval planet Merkur; to se je njegovim sodobnikom le izjemoma posrečilo. Matematik, astronom in zdravnik Andrej Perlah je več svojih del posvetil dunajskemu škofu Juriju Slatkonji, rojenemu Ljubljančanu, slovitemu glasbeniku, ustanovitelju slovitega zbora Dunajskih dečkov ter ljubitelju matematike in astronomije.
—–
Učitelj in pedagoški pisec ALBERT ŽERJAV je leta 1934 na višji pedagoški šoli v Zagrebu diplomiral iz zemljepisa, zgodovine in slovenskega jezika ter nato učil na več osnovnih in meščanskih šolah po Sloveniji. Ob začetku druge svetovne vojne so ga z družino izselili v Srbijo, po njej pa je na mariborskem učiteljišču predaval psiho-pedagoške predmete ter bil ravnatelj vzgojne posvetovalnice. Strokovno se je posvetil didaktičnemu reformiranju pouka slovenskega jezika in zgodovine ter premišljeno spreminjal temelje stare šole. Njegova bibliografija obsega več kot 600 enot. V svojih delih je poudarjal, da ima vsak narod, ne glede na številčnost, pravico in dolžnost ohraniti in negovati svoj jezik. Albert Žerjav se je rodil na današnji dan leta 1904 v Središču ob Dravi.
—–
Gradbenik MATEJ KLEINDIENST je po diplomi leta 1931 na tehniški fakulteti v Ljubljani postal projektant in vodja gradenj prvih slovenskih hidroelektrarn Zasip, Podljubelj, Javorniški Rovt in Radovna. Konec štiridesetih let prejšnjega stoletja je vodil graditev prve slovenske betonske ceste med Ljubljano in Kranjem, po drugi svetovni vojni pa je bil vodja projektov in gradbenih nadzorov pri hidroelektrarnah Moste, Završnica, Savica, Medvode, Predoslje in Mavčiče. Delal je tudi zunaj Slovenije, predvsem v Črni gori, dobro desetletje pa je bil tehnični direktor pri etiopskem državnem elektrogospodarstvu. Matej Kleindienst – eden najpomembnejših snovalcev jugoslovanske hidroenergetske graditve – se je rodil na današnji dan leta 1905 v Dobrem Polju pri Radovljici.
—–
Kričač, ilegalna radijska postaja Osvobodilne fronte, je v okupirani Ljubljani začel delovati na današnji dan leta 1941. Vsak ponedeljek in vsako soboto zvečer je oddajal petnajstminutni program in pozival k boju proti okupatorju. Kričač se je oglašal vsakokrat z drugega kraja – znanih je vsaj 23 stanovanj ali stavb, iz katerih je tekel spored. Oddaje so se začele s tiktakanjem ure – to naj bi bil znak za geslo “Naš čas prihaja” – in s slovensko himno “Naprej, zastava slave”.
Ker okupatorju kljub velikemu prizadevanju in sodobni tehniki ilegalnega Kričača ni uspelo odkriti, je italijanska oblast aprila leta 1942 prepovedala uporabo radijskih sprejemnikov in zahtevala odstranitev radijskih anten v mestu. Takrat se je prenehal oglašati tudi Kričač, v tedanjih zelo hudih razmerah edina radijska postaja za obveščanje protifašistične javnosti v okupirani Evropi.