Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

02.12.2018


Na današnji dan pred 150-imi leti se je v Planini pri Postojni rodil skladatelj OSKAR DEV. Obiskoval je glasbeno šolo v Novem mestu, šolo Glasbene matice v Ljubljani in akademijo na Dunaju. Tam je bil tudi zborovodja društva Slovenija in Slovenskega pevskega društva. Študiral je tudi pravo in kot sodnik delal v Škofji Loki, Kranju in Mariboru. Njegove skladbe razodevajo značilnega romantika, globoko občuteno doživljanje in neprisiljeno humoristično žilico ob sveži melodiki. Oskar Dev je napisal več samospevov ter skladb za moške in mešane zbore in harmoniziral več kot 400 ljudskih pesmi, po večini koroških.

—–

Narodni muzej v Ljubljani je najstarejša nepretrgano delujoča kulturna in znanstvena ustanova na Slovenskem. Leta 1821 so jo ustanovili kranjski deželni stanovi, prva stalna razstava pa je bila v stavbi liceja, ki je stal na sedanjem Vodnikovem trgu. Leta 1881 se je Kranjski deželni zbor odločil za graditev nove muzejske stavbe, tri leta pozneje je cesar Franc Jožef položil temeljni kamen, na današnji dan pred 130-imi leti pa so novi muzej slovesno odprli za javnost. S cesarjevim dovoljenjem so ga v čast njegovemu sinu, princu Rudolfu, preimenovali v “Kranjski deželni muzej – Rudolfinum”.

To je bilo prvo izključno za kulturo zgrajeno poslopje v Sloveniji. Že pred drugo svetovno vojno in po njej je Narodni muzej gradivo z nekaterih področij prepustil že obstoječim ali pa novim ustanovam, sam pa je postal specialni muzej. Za področje delovanja je obdržal arheologijo, kulturno zgodovino, numizmatiko,  grafiko  in  muzejsko knjižnico,  ima  pa  tudi  oddelek  za konserviranje in restavriranje. Med najpomembnejše eksponate, ki jih hrani Narodni muzej v Ljubljani, sodi situla – kovinsko vedro – iz 6. stoletja pred našim štetjem; našli so jo na Vačah pri Litiji. Okrašena je s človeškimi in živalskimi figurami, tedanji veljaki pa so jo uporabljali kot posodo za pijačo ob slovesnih priložnostih.

—–

Do burnega leta 1848, “pomladi narodov”, je Avstriji vladal cesar Ferdinand I. Habsburški; zaradi hude bolezni pa se je moral odpovedati prestolu v korist 18-letnega nečaka Franca Jožefa I.; ta je prevzel oblast na današnji dan leta 1848; od leta 1867 je bil tudi ogrski kralj. Vladal je v času, ko je Avstrija začela izgubljati položaj velesile v Evropi in tudi ozemlje. Bojeval se je za prevlado v Italiji in Nemčiji, vendar je izgubil Lombardijo in Benečijo.

Leta 1878 je okupiral Bosno in Hercegovino in skušal prodreti na Balkan. Vztrajal je pri dinastični ureditvi države in ni popuščal vplivu nacionalnih gibanj, to pa je bilo za usodo monarhije odločilno. Osebno je bil konservativen, podpiral pa je gospodarski in kulturni razvoj države. V slovenskih krajih je bil večkrat, zadnjič 1895 po ljubljanskem potresu.

Za to njegovo skrb ob hudi naravni nesreči so mu Ljubljančani ob deseti obletnici potresa sklenili postaviti spomenik, a zaradi zapletov glede lokacije so ga odkrili šele na današnji dan pred 110-imi leti, ko so slovesno proslavljali 60. obletnico cesarjevega vladanja;  avstro-ogrski cesar Franc Jožef I. je sicer vladal kar 68 let. Njegov doprsni kip in druge plastike na spomeniku je upodobil kipar Svetoslav Peruzzi. Vladarjeva bista je na podstavku v parku pred ljubljanskim sodiščem stala do leta 1918, potem so jo po razpadu Avstro-Ogrske zamenjali z doprsnim kipom jezikoslovca Frana Miklošiča, delom kiparja Tineta Kosa.


Na današnji dan

6275 epizod

Na današnji dan

6275 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

02.12.2018


Na današnji dan pred 150-imi leti se je v Planini pri Postojni rodil skladatelj OSKAR DEV. Obiskoval je glasbeno šolo v Novem mestu, šolo Glasbene matice v Ljubljani in akademijo na Dunaju. Tam je bil tudi zborovodja društva Slovenija in Slovenskega pevskega društva. Študiral je tudi pravo in kot sodnik delal v Škofji Loki, Kranju in Mariboru. Njegove skladbe razodevajo značilnega romantika, globoko občuteno doživljanje in neprisiljeno humoristično žilico ob sveži melodiki. Oskar Dev je napisal več samospevov ter skladb za moške in mešane zbore in harmoniziral več kot 400 ljudskih pesmi, po večini koroških.

—–

Narodni muzej v Ljubljani je najstarejša nepretrgano delujoča kulturna in znanstvena ustanova na Slovenskem. Leta 1821 so jo ustanovili kranjski deželni stanovi, prva stalna razstava pa je bila v stavbi liceja, ki je stal na sedanjem Vodnikovem trgu. Leta 1881 se je Kranjski deželni zbor odločil za graditev nove muzejske stavbe, tri leta pozneje je cesar Franc Jožef položil temeljni kamen, na današnji dan pred 130-imi leti pa so novi muzej slovesno odprli za javnost. S cesarjevim dovoljenjem so ga v čast njegovemu sinu, princu Rudolfu, preimenovali v “Kranjski deželni muzej – Rudolfinum”.

To je bilo prvo izključno za kulturo zgrajeno poslopje v Sloveniji. Že pred drugo svetovno vojno in po njej je Narodni muzej gradivo z nekaterih področij prepustil že obstoječim ali pa novim ustanovam, sam pa je postal specialni muzej. Za področje delovanja je obdržal arheologijo, kulturno zgodovino, numizmatiko,  grafiko  in  muzejsko knjižnico,  ima  pa  tudi  oddelek  za konserviranje in restavriranje. Med najpomembnejše eksponate, ki jih hrani Narodni muzej v Ljubljani, sodi situla – kovinsko vedro – iz 6. stoletja pred našim štetjem; našli so jo na Vačah pri Litiji. Okrašena je s človeškimi in živalskimi figurami, tedanji veljaki pa so jo uporabljali kot posodo za pijačo ob slovesnih priložnostih.

—–

Do burnega leta 1848, “pomladi narodov”, je Avstriji vladal cesar Ferdinand I. Habsburški; zaradi hude bolezni pa se je moral odpovedati prestolu v korist 18-letnega nečaka Franca Jožefa I.; ta je prevzel oblast na današnji dan leta 1848; od leta 1867 je bil tudi ogrski kralj. Vladal je v času, ko je Avstrija začela izgubljati položaj velesile v Evropi in tudi ozemlje. Bojeval se je za prevlado v Italiji in Nemčiji, vendar je izgubil Lombardijo in Benečijo.

Leta 1878 je okupiral Bosno in Hercegovino in skušal prodreti na Balkan. Vztrajal je pri dinastični ureditvi države in ni popuščal vplivu nacionalnih gibanj, to pa je bilo za usodo monarhije odločilno. Osebno je bil konservativen, podpiral pa je gospodarski in kulturni razvoj države. V slovenskih krajih je bil večkrat, zadnjič 1895 po ljubljanskem potresu.

Za to njegovo skrb ob hudi naravni nesreči so mu Ljubljančani ob deseti obletnici potresa sklenili postaviti spomenik, a zaradi zapletov glede lokacije so ga odkrili šele na današnji dan pred 110-imi leti, ko so slovesno proslavljali 60. obletnico cesarjevega vladanja;  avstro-ogrski cesar Franc Jožef I. je sicer vladal kar 68 let. Njegov doprsni kip in druge plastike na spomeniku je upodobil kipar Svetoslav Peruzzi. Vladarjeva bista je na podstavku v parku pred ljubljanskim sodiščem stala do leta 1918, potem so jo po razpadu Avstro-Ogrske zamenjali z doprsnim kipom jezikoslovca Frana Miklošiča, delom kiparja Tineta Kosa.


28.07.2022

Na današnji dan 28. julij

Prvi potujoči izposojevalec knjig Zaslužni župan Šoštanja Iz gledališča na politični sodni proces Začetek vojne svetovnih razsežnosti


27.07.2022

Na današnji dan 27. julij

Knjige, ki so Slovence naučile brati, ko je z Dunaja v Trst prisopihal prvi vlak, utemeljitelj slovenske astronomije in Kmetijska zbornica za takratno Dravsko banovino


26.07.2022

Na današnji dan 26. julij

Poverjenik za uk in bogočastje pri prvi narodni vladi. Koroški kronist dogajanja v Slovenskih goricah. Češki planinci in njihova koča pod Grintovci. Radio Osvobodilne fronte.


25.07.2022

Na današnji dan 25. julij

Potopis odprave v Kartum Franz Liszt v Rogaški Slatini Vroče poletje ob Soči ionir sodobne ribiške biologije v Jadranskem morju


24.07.2022

Na današnji dan 24. julij

Prva olimpijska kolajna v slovenskih rokah Satirik jezi gospodo Geofizik preučuje potrese Zadnji vojaki iz Slovenije zapuščajo Jugoslovansko armado


23.07.2022

Na današnji dan 23. julij

Metri in kilogrami namesto starih merskih poimenovanj Zakon o vseučilišču Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani. Koreografinja ter njene odrske in filmske stvaritve Prvi splošni krajevni muzej v Sloveniji.


22.07.2022

Na današnji dan 22. julij

Prvi Slomškov namestnik na mariborskem škofijskem sedežu Pomoč otrokom pri boleznih ušes, nosu in grla Časopis, ki je pozival k povezovanju Zločin v celjskem Starem piskru


21.07.2022

Na današnji dan 21. julij

Eden najopaznejših zamejskih pisateljev Partizansko letališče v Loški dolini Prvi kilometri samo polovične avtoceste Sedemdesetletna igralska kariera


20.07.2022

Na današnji dan 20. julij

Guverner Ilirskih provinc uvedel pouk v »deželnem jeziku« Mariborčan v pomorski bitki pri otoku Visu Tramvaj ob slovenski obali »Ave, triumphator!«


19.07.2022

Na današnji dan 19. julij

Utemeljitelj germanistike na mladi univerzi v Ljubljani. Od diplomata do antropologa. Ko so gorele slovenske vasi. Spodbuda Prešernu za Zdravljico.


18.07.2022

Na današnji dan 18. julij

Prvi knjižni katalog na Slovenskem Luksemburški uspeh telovadca Jožeta Primožiča - Toša Jugoslovanska ljudska armada v treh mesecih zapustila Slovenijo Kost jamskega medveda – najstarejša piščal


17.07.2022

Na današnji dan 17. julij

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


16.07.2022

Na današnji dan 16. julij

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


15.07.2022

Na današnji dan 15. julij

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


14.07.2022

Na današnji dan ,14. julij

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


13.07.2022

Na današnji dan 13. julij

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


12.07.2022

Na današnji dan 12.7.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


11.07.2022

Na današnji dan, 11. julij

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


10.07.2022

Na današnji dan, 10. julij

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


09.07.2022

Na današnji dan, 9. julij

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


Stran 43 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov