Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pripovednik FRAN JAKLIČ, bolj znan pod psevdonimom Podgoričan, se je rodil na današnji dan pred 150-imi leti v Podgorici pri Dobrépolju. Kot učitelj je služboval v Ljubljani, Škofji Loki in na Vidmu. Objavljal je v Ljubljanskem zvonu ter Domu in svetu. Največ je pisal o kmečkem in vaškem življenju ter nadaljeval Jurčičevo pripovedno izročilo, vendar poljudno in v večerniškem slogu. Napisal je številne kratke pripovedi in nekaj povesti. V poznih letih je Fran Jaklič pisal povesti z zgodovinsko snovjo.
—–
Angleški fiziolog in učitelj govora gluhih Alexander Graham Bell je leta 1876 v Bostonu patentiral telefon. Ta še ni imel vira električne energije, temveč magnetni mikrofon. Prvi poskus s to epohalno iznajdbo na področju komunikacij pa so v Ljubljani opravili na današnji dan leta 1877. Telefon je kupilo ravnateljstvo višje realke in preizkusili so ga v pisarni deželnega predsednika.
Prvo, 140 metrov dolgo telefonsko zvezo, pa je med svojim uradom v vili nad Karlovško cesto in tovarno dal napeljati podjetnik Albert Samassa. Naprava je delovala brezhibno, in tako so naslednje leto v Ljubljani napeljali še “požarno-gasilsko” telefonsko linijo, ki naj bi omogočila hitrejše in učinkovitejše ukrepanje ob požarih. Leta 1897 je prestolnica Kranjske po dolgotrajnih prizadevanjih končno dočakala napeljavo državnega telefonskega omrežja in vključitev v medkrajevni telefonski promet med Dunajem in Trstom.
—–
Gradbenik MILOŠ MARINČEK, strokovnjak za metalne konstrukcije, se je rodil na današnji dan pred sto leti v Trstu. Leta 1945 je doktoriral na visoki tehniški šoli na Dunaju ter bil po prisilni izselitvi v Srbijo zaposlen v železniških delavnicah v Nišu. Od leta 1947 je bil profesor na fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani ter gostujoči profesor na nekaterih ameriških univerzah ter v Gradcu v Avstriji. V zvezi z ekspertnim delom za več jugoslovanskih hidroelektrarn je ustanovil Inštitut za jeklene konstrukcije z laboratorijem za varjenje, ki se je pozneje razvil v samostojni univerzitetni inštitut.
Miloš Marinček se je ukvarjal s konstrukcijami iz jekla in aluminija, raziskovalne dosežke pa objavljal v domačih in tujih strokovnih časopisih. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja se je v okviru Mednarodne organizacije za standardizacijo veliko posvečal uvajanju novih evropskih standardov v gradbeništvo ter je veljal za vodilnega jugoslovanskega strokovnjaka za jeklene konstrukcije. Miloš Marinček je bil častni član več strokovnih zvez ter zaslužni profesor ljubljanske univerze.
—–
Danes goduje škof NIKOLÁJ iz Mire v Turčiji, svetnik, ki je umrl na današnji dan okoli leta 350. Silni val čaščenja svetega Nikolaja, ki ga pozna ves krščanski svet, se je razširil tudi k nam. Na Slovenskem ima sveti Miklavž, kot ga imenujejo, med vsemi svetniki največ cerkva, približno 200; posvečena mu je tudi ljubljanska stolnica.
Sicer pa mu pripisujejo tudi več kot 40 zavetništev. Sveti Nikolaj je na primer zavetnik devic, notarjev, gostilničarjev, trgovcev s parfumi, mornarjev, žganjárjev, ujetnikov, je priprošnjik za dobro poroko, priprošnjik v stiski in še marsikaj. Vsekakor pa je Miklavž znan predvsem kot prijatelj otrok, saj jih na večer pred svojim godom obišče in obdari; ta običaj se je v Evropi razvil v 13. stoletju.
6324 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Pripovednik FRAN JAKLIČ, bolj znan pod psevdonimom Podgoričan, se je rodil na današnji dan pred 150-imi leti v Podgorici pri Dobrépolju. Kot učitelj je služboval v Ljubljani, Škofji Loki in na Vidmu. Objavljal je v Ljubljanskem zvonu ter Domu in svetu. Največ je pisal o kmečkem in vaškem življenju ter nadaljeval Jurčičevo pripovedno izročilo, vendar poljudno in v večerniškem slogu. Napisal je številne kratke pripovedi in nekaj povesti. V poznih letih je Fran Jaklič pisal povesti z zgodovinsko snovjo.
—–
Angleški fiziolog in učitelj govora gluhih Alexander Graham Bell je leta 1876 v Bostonu patentiral telefon. Ta še ni imel vira električne energije, temveč magnetni mikrofon. Prvi poskus s to epohalno iznajdbo na področju komunikacij pa so v Ljubljani opravili na današnji dan leta 1877. Telefon je kupilo ravnateljstvo višje realke in preizkusili so ga v pisarni deželnega predsednika.
Prvo, 140 metrov dolgo telefonsko zvezo, pa je med svojim uradom v vili nad Karlovško cesto in tovarno dal napeljati podjetnik Albert Samassa. Naprava je delovala brezhibno, in tako so naslednje leto v Ljubljani napeljali še “požarno-gasilsko” telefonsko linijo, ki naj bi omogočila hitrejše in učinkovitejše ukrepanje ob požarih. Leta 1897 je prestolnica Kranjske po dolgotrajnih prizadevanjih končno dočakala napeljavo državnega telefonskega omrežja in vključitev v medkrajevni telefonski promet med Dunajem in Trstom.
—–
Gradbenik MILOŠ MARINČEK, strokovnjak za metalne konstrukcije, se je rodil na današnji dan pred sto leti v Trstu. Leta 1945 je doktoriral na visoki tehniški šoli na Dunaju ter bil po prisilni izselitvi v Srbijo zaposlen v železniških delavnicah v Nišu. Od leta 1947 je bil profesor na fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani ter gostujoči profesor na nekaterih ameriških univerzah ter v Gradcu v Avstriji. V zvezi z ekspertnim delom za več jugoslovanskih hidroelektrarn je ustanovil Inštitut za jeklene konstrukcije z laboratorijem za varjenje, ki se je pozneje razvil v samostojni univerzitetni inštitut.
Miloš Marinček se je ukvarjal s konstrukcijami iz jekla in aluminija, raziskovalne dosežke pa objavljal v domačih in tujih strokovnih časopisih. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja se je v okviru Mednarodne organizacije za standardizacijo veliko posvečal uvajanju novih evropskih standardov v gradbeništvo ter je veljal za vodilnega jugoslovanskega strokovnjaka za jeklene konstrukcije. Miloš Marinček je bil častni član več strokovnih zvez ter zaslužni profesor ljubljanske univerze.
—–
Danes goduje škof NIKOLÁJ iz Mire v Turčiji, svetnik, ki je umrl na današnji dan okoli leta 350. Silni val čaščenja svetega Nikolaja, ki ga pozna ves krščanski svet, se je razširil tudi k nam. Na Slovenskem ima sveti Miklavž, kot ga imenujejo, med vsemi svetniki največ cerkva, približno 200; posvečena mu je tudi ljubljanska stolnica.
Sicer pa mu pripisujejo tudi več kot 40 zavetništev. Sveti Nikolaj je na primer zavetnik devic, notarjev, gostilničarjev, trgovcev s parfumi, mornarjev, žganjárjev, ujetnikov, je priprošnjik za dobro poroko, priprošnjik v stiski in še marsikaj. Vsekakor pa je Miklavž znan predvsem kot prijatelj otrok, saj jih na večer pred svojim godom obišče in obdari; ta običaj se je v Evropi razvil v 13. stoletju.
Neveljaven email naslov