Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

22.12.2018


V 14. stoletju so tudi na Slovenskem začeli nastajati cehi – združenja rokodelcev oziroma obrtnikov iste stroke z monopolno pravico do opravljanja poklica in prodaje v mestnih naselbinah in njihovi bližnji okolici. Na Slovenskem so začeli nastajati v štirinajstem stoletju in so izginili šele v drugi polovici devetnajstega. Vladarji so jih vedno znova potrjevali, od petnajstega stoletja pa tudi omejevali. Pri nas so bile razvite vse obrti – največje so imele cehe, manjše pa so se pridruževale večjim.   Zelo razvit je bil pekovski ceh, ki mu je cesar Karel IV. na današnji dan pred 290-imi leti  znova potrdil pravice in dolžnosti.

Sicer pa je bilo v Ljubljani nekaj pekarn že v začetku 16. stoletja. Cena kruha za določeno vrsto je bila vedno enaka, glede na ceno žita se je spreminjala le njegova teža. Peki niso hoteli peči ne finega kruha iz pšenične moke, ker so imeli izgubo, ne krofov, ker so zanje porabili preveč masti in ne rogljičev, ker so jih spominjali na turško obleganje mesta.

Kruh so prodajali pod Trančo. Ker je prodajalna ovirala pešce in jezdece, je mestni svet leta 1552 sklenil sezidati novo kruharno; v njej so pekom oddajali v najem predalnike, mize in klopi, prodaja kruha pa ni bila dovoljena nikjer drugje. Vsakih štirinajst dni so morali peki javno objaviti ceno žita in s tem posredno tudi ceno kruha.

Sodnikov namestnik je vsak teden obhodil pekarne in dal stehtati štruce. Nepoštene peke so za kazen v košari namakali v Ljubljanici, ob tržnih dneh pa so morali sedeti na sramotilni klopi pred osrednjo kruharno. Plačati so morali tudi globo; od te je dobil polovico meščanski špital, polovico pa so si delili mestni sodniki in tehtničarji.

  —–

MZgodovinar METOD MIKUŽ  je leta 1941 na teološki fakulteti v Ljubljani doktoriral z zgodovinopisnim delom “Vrsta stiških opatov”, leta 1946 pa je doktoriral še na filozofski fakulteti. Med narodnoosvobodilnim bojem je bil med drugim od novembra 1943. leta tudi član Avnoja. Po vojni je kot prvi predstojnik katedre za novejšo zgodovino  opravil pionirsko delo na tem pedagoškem in znanstvenem področju.  Med temeljna dela slovenske narodne zgodovine sodita njegovi obsežni monografiji “Oris zgodovine Slovencev v stari Jugoslaviji” in “Pregled zgodovine narodnoosvobodilne vojne v Sloveniji”, v delu “Svet po vojni” pa je zajel mednarodne odnose od leta 1946 do leta 1963. Leta 1980 je Metod Mikuž dobil naziv “zaslužni profesor ljubljanske univerze”. Rodil se je na današnji dan leta 1909 v Prečni pri Novem mestu.

—–

Italijanski skladatelj GIACOMO  PUCCINI  je bil potomec stare glasbene rodbine: njegov praded je bil organist in kapelnik, oče pa znan cerkveni skladatelj. Mladi Puccini se je že s petimi leti naučil orglati, študij pa je končal na konservatoriju v Milanu. Prvi večji uspeh je dosegel leta 1893 z opero »Manon Lescaut«, poznejše »La Boheme«, »Tosca« in »Madame Butterfly« pa so mu prinesle svetovno slavo in denar. Napisal je vsega dvanajst oper, zadnje »Turandot« pa zaradi bolezni ni dokončal; zadnji prizor je po skladateljevih zapiskih napisal njegov učenec Franco Alfano.

Puccini je po Verdiju najznačilnejši predstavnik italijanske opere in je tudi med najbolj priljubljenimi opernimi skladatelji vseh časov. Imel je nezmotljiv občutek za gledališki učinek, melodije so izredno tekoče in dopadljive, v arijah pa z dramskimi poudarki združujejo liričnost in senzualnost. Giacomo Puccini se je rodil na današnji dan pred 160-imi leti v mestu Lucca v Italiji.


Na današnji dan

6270 epizod

Na današnji dan

6270 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

22.12.2018


V 14. stoletju so tudi na Slovenskem začeli nastajati cehi – združenja rokodelcev oziroma obrtnikov iste stroke z monopolno pravico do opravljanja poklica in prodaje v mestnih naselbinah in njihovi bližnji okolici. Na Slovenskem so začeli nastajati v štirinajstem stoletju in so izginili šele v drugi polovici devetnajstega. Vladarji so jih vedno znova potrjevali, od petnajstega stoletja pa tudi omejevali. Pri nas so bile razvite vse obrti – največje so imele cehe, manjše pa so se pridruževale večjim.   Zelo razvit je bil pekovski ceh, ki mu je cesar Karel IV. na današnji dan pred 290-imi leti  znova potrdil pravice in dolžnosti.

Sicer pa je bilo v Ljubljani nekaj pekarn že v začetku 16. stoletja. Cena kruha za določeno vrsto je bila vedno enaka, glede na ceno žita se je spreminjala le njegova teža. Peki niso hoteli peči ne finega kruha iz pšenične moke, ker so imeli izgubo, ne krofov, ker so zanje porabili preveč masti in ne rogljičev, ker so jih spominjali na turško obleganje mesta.

Kruh so prodajali pod Trančo. Ker je prodajalna ovirala pešce in jezdece, je mestni svet leta 1552 sklenil sezidati novo kruharno; v njej so pekom oddajali v najem predalnike, mize in klopi, prodaja kruha pa ni bila dovoljena nikjer drugje. Vsakih štirinajst dni so morali peki javno objaviti ceno žita in s tem posredno tudi ceno kruha.

Sodnikov namestnik je vsak teden obhodil pekarne in dal stehtati štruce. Nepoštene peke so za kazen v košari namakali v Ljubljanici, ob tržnih dneh pa so morali sedeti na sramotilni klopi pred osrednjo kruharno. Plačati so morali tudi globo; od te je dobil polovico meščanski špital, polovico pa so si delili mestni sodniki in tehtničarji.

  —–

MZgodovinar METOD MIKUŽ  je leta 1941 na teološki fakulteti v Ljubljani doktoriral z zgodovinopisnim delom “Vrsta stiških opatov”, leta 1946 pa je doktoriral še na filozofski fakulteti. Med narodnoosvobodilnim bojem je bil med drugim od novembra 1943. leta tudi član Avnoja. Po vojni je kot prvi predstojnik katedre za novejšo zgodovino  opravil pionirsko delo na tem pedagoškem in znanstvenem področju.  Med temeljna dela slovenske narodne zgodovine sodita njegovi obsežni monografiji “Oris zgodovine Slovencev v stari Jugoslaviji” in “Pregled zgodovine narodnoosvobodilne vojne v Sloveniji”, v delu “Svet po vojni” pa je zajel mednarodne odnose od leta 1946 do leta 1963. Leta 1980 je Metod Mikuž dobil naziv “zaslužni profesor ljubljanske univerze”. Rodil se je na današnji dan leta 1909 v Prečni pri Novem mestu.

—–

Italijanski skladatelj GIACOMO  PUCCINI  je bil potomec stare glasbene rodbine: njegov praded je bil organist in kapelnik, oče pa znan cerkveni skladatelj. Mladi Puccini se je že s petimi leti naučil orglati, študij pa je končal na konservatoriju v Milanu. Prvi večji uspeh je dosegel leta 1893 z opero »Manon Lescaut«, poznejše »La Boheme«, »Tosca« in »Madame Butterfly« pa so mu prinesle svetovno slavo in denar. Napisal je vsega dvanajst oper, zadnje »Turandot« pa zaradi bolezni ni dokončal; zadnji prizor je po skladateljevih zapiskih napisal njegov učenec Franco Alfano.

Puccini je po Verdiju najznačilnejši predstavnik italijanske opere in je tudi med najbolj priljubljenimi opernimi skladatelji vseh časov. Imel je nezmotljiv občutek za gledališki učinek, melodije so izredno tekoče in dopadljive, v arijah pa z dramskimi poudarki združujejo liričnost in senzualnost. Giacomo Puccini se je rodil na današnji dan pred 160-imi leti v mestu Lucca v Italiji.


19.05.2024

25.maj - Janez Polda, začetnik modernega sloga smučarskih skokov (1924)

Goriški Slovenci na poti v begunstvo Slovenski mojster filmske glasbe Štafetna palica za prestolonaslednika in za maršala *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.05.2024

24.maj - 75 let Radia Koper in Radia Capodistria (1949)

Avtor prvega vodnika po Deželnem muzeju v Ljubljani Električna luč osvetli Postojnsko jamo Urednica Cicibana in književnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.05.2024

23.maj - Vladimir Šubic, arhitekt, ki je Ljubljani določil novo višinsko determinanto (1894)

Marija Mijot, narečna pesnica iz Svetega Ivana pri Trstu Anton Ogorele, soavtor Slovenskega elektrotehniškega slovarja Pekrski dogodki – uvod v jugoslovanske vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.05.2024

22.maj - Slovenija 176. članica Organizacije združenih narodov (1992)

Fili Trpin in prizadevanja za rabo slovenščine v javnem cerkvenem življenju Akademski klub Vesna – »iz naroda za narod« Dve leti in pol za 32 kilometrov prve štiripasovne avtoceste pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.05.2024

21.maj - tretja Slovenska popevka in »Poletna noč« (1964)

Josip Tonkli in temelji slovenskemu denarnemu gospodarstvu na Goriškem Janko Kostnapfel - psihologovo zanimanje za človeka in njegovo vedenje Rojstna hiša Franceta Prešerna postane kulturni spomenik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.05.2024

20.maj - Anton Janša – čebelarski učitelj ( 1734)

Anton Globočnik - okrajni glavar za uveljavitev Postojnske jame Majda Strobl, prva slovenska univerzitetna profesorica prava Melita Stele Možina - raziskovalka ljubljanskega baročnega kiparstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.05.2024

19. maj - dr. Ljubo Bavcon in ukinitev smrtne kazni pri nas (1924)

Kobilarna Lipica zamenja lastnika Anton Vovk, prvi ljubljanski nadškof v novejšem obdobju Boris Kralj - igralec, recitator in interpret *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.05.2024

18. maj - »Papež 'ma vas rad« (1996)

Anton Traven - prevajalec psalmov Ferdo Vesel, nemirni likovni eksperimentator Niko Belopavlovič - soustanovitelj Zadruge Elan v Begunjah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.05.2024

17. maj - Brižinski spomeniki v Ljubljani (2004)

Največje politično zborovanje Slovencev v 19. stoletju Lavoslava Turk in “Pesem šolske sestre” Baritonist Vekoslav Janko – ljubljenec opernega občinstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.05.2024

16. maj - Vladaričin ukaz o pridelovanju krompirja (1767)

Ivan Franke - slikar in avtor osnutka “Ribarskega zakona za Kranjsko” Davorin Jenko zloži napev koračnice »Naprej zastava slave« Urbanist in arhitekt Ivan Jager pripravi urbanistični načrt za mesto Minneapolis *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.05.2024

15. maj - Rado Simoniti, partizanski skladatelj in zborovodja (1914)

Vatroslav Oblak, profesor za južnoslovansko jezikoslovje v Gradcu Hranilnica in posojilnica v Kopru Dan Slovenske vojske *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.05.2024

14. maj - pred 150 leti je bila sezidana prva šolska telovadnica na Slovenskem (1874)

Temeljni kamen za železniško postajo v Trstu Ivan Cankar gre na volitve Dr. Juro Hrašovec, prvi slovenski župan Celja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.05.2024

13. maj - Nejc Zaplotnik in Andrej Štremfelj na strehi sveta (1979)

Slovenci med prvimi tržaškimi študenti navtike Lászlo Takács - arhitektov secesijski pečat Murski Soboti Vika Podgorska – pot slovenske igralke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


07.05.2024

12. maj - Vojvoda Krištof Würtemberški mecen slovenskih protestantov (1515)

Avgusta Šantel, slikarstvo, ki izhaja iz romantične tradicije Zora Piščanc in zgodovinski roman o delovanju bratov Cirila in Metoda »Ali mora kmet res le ubogati?« Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


07.05.2024

11. maj - Urban Jarnik, prvi slovenski dialektolog (1784)

Zadnji čarovniški proces na Slovenskem Slava Klavora in Sophie Scholl – slovensko/nemški vrstnici v uporu proti nacizmu Kip arhitekta Jožeta Plečnika na Hradčanih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


07.05.2024

10. maj - Ivan Cankar, velikan naše književnosti (1876)

Vladarski predpis v slovenskem jeziku Magomed Gadžijev – Miško, vojaški kirurg iz Dagestana Vzneseni nagovori z balkona ljubljanske univerze *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


07.05.2024

9. maj - dan zmage, dan Evrope in praznik Ljubljane

Konec vojne prebudil radijsko kukavico Anton Dolar, klasični filolog – častnik v štabu generala Maistra Sizifovo delo liberalno usmerjenega slovenskega politika Staneta Kavčiča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


07.05.2024

8. maj - Janko Moder in njegovo prevajalsko delo (1914)

Ena največjih zemljiških posesti na Kranjskem Joško Tischler, ustanovni ravnatelj Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu Majniška deklaracija 1989 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.04.2024

7. maj - Juro Adlešič (1884) od ljubljanskega župana do delavca na farmi v Kansasu

Janko Ravnik - skladatelj, pianist in režiser Muzej slovenjgraškega župnika Jakoba Sokliča Domače znanje za poskusno oddajanje teleteksta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.04.2024

6. maj - Kako v najkrajšem času "očistiti" Štajersko Slovencev? (1941)

Andrej Šuster Drabosnjak – koroški bukovnik Zdravnik dr. Bogdan Brecelj, organizator prve kostne banke pri nas Prva hidroelektrarna elektrarna na Dravi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 9 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov