Literarni zgodovinar in teoretik AVGUST ŽIGON je opozoril na potrebo po študiju umetniške oblike oziroma kompozicije pri slovenskih književnikih. Rodil se je na današnji dan leta 1877 v Ajdovščini. Po maturi na gimnaziji v Gorici je študiral pravo na Dunaju ter umetnostno zgodovino, slavistiko in klasično filologijo v Gradcu. Učil je na gimnazijah v Kranju, Ljubljani in Gorici, bil pa je tudi ravnatelj ljubljanske licejske knjižnice. Pisal je bibliografske in zgodovinske prispevke ter problemske literarnoteoretične razprave. V njih je zagovarjal tako imenovano arhitektonsko teorijo, ki jo je povzel po pobudah iz umetnostne zgodovine in klasične filologije ter jo prenesel v študij Prešernove poezije.

Sicer pa je bil Prešeren osrednja Žigonova téma, vrh njegovega prešernoslovja pa je zajet v dveh knjigah, “Prešernova čitanka” in “France Prešeren – poet in umetnik”. V dvajsetih letih prejšnjega stoletja sta izšli pri Mohorjevi družbi v Celovcu.

—–

V Trstu in okolici je na današnji dan leta 1911 potekalo ljudsko štetje. Politično društvo Edinost je ves čas popisa protestiralo proti načinu  štetja. Tržaški magistrat si je namreč z nedovoljenimi sredstvi prizadeval za to, da bi “našteli” čim manj prebivalcev, katerih občevalni jezik je bila slovenščina. Zaradi teh protestov in interpelacij slovenskih poslancev na Dunaju so se avstrijske oblasti odločile za revizijo štetja. Drugi popis je potekal septembra in oktobra istega leta. Novo štetje je pokazalo, da je v Trstu in okolici  približno 20.000 Slovencev več, kot jih je naštel tržaški magistrat. Uspeh revizije v Trstu je sprožil  revizijo tudi v Gorici.

—–

Dirigent, glasbeni publicist, skladatelj in pedagog  CIRIL  CVETKO  se je rodil na današnji dan leta 1920 v Vučji vasi pri Ljutomeru. Na Akademiji za glasbo v Ljubljani je diplomiral iz dirigiranja in kompozicije ter se izpopolnjeval v Pragi in Parizu. S komponiranjem se je ukvarjal tudi v partizanih.

V prvih povojnih letih je bil vodja glasbenega oddelka in dirigent Komornega zbora Radia Ljubljana, nato umetniški direktor Triglav filma, dirigent in direktor mariborske Opere in Filharmonije, v letih od 1979 do 81 pa umetniški direktor ljubljanske Opere. Na Akademiji za glasbo v Ljubljani je predaval osnove dirigiranja in zborovstva ter vodil njen operni studio. Kot dirigent obsežnega opernega in koncertnega repertoarja se je Ciril Cvetko odlikoval po tehnični preciznosti  in stilno zvesti interpretaciji. Za svoje delo je prejel Levstikovo in Betettovo nagrado.

—–

Največji hrvaški baročni pesnik  IVAN  GUNDULIĆ  je bil potomec ugledne dubrovniške patricijske družine. Ob pesnikovanju (že mlad se je navdušil nad latinsko, italijansko in hrvaško književnostjo) je opravljal še različne državniške posle in leta 1608 postal član velikega sveta Dubrovniške republike.

Kot literat je zaslovel s pastirsko igro “Dubravka”; v njej je opeval meščanske kreposti, rodoljubje in svobodo. Gojil je tudi versko liriko in poveličeval zmago krščanstva nad islamsko vero. Njegovo osrednje delo je nedokončan ep v dvajsetih spevih “Osman”, v katerem je opisal poraz turškega sultana Osmana II. v bitki v Besarabiji. Sicer pa je Ivan Gundulič v svojih delih izražal značilnosti katoliške protireformacije: versko gorečnost, vztrajanje pri “ničevosti tega sveta” ter zagrizeno nasprotovanje “nevernikom”. Rodil se je na današnji dan pred  430-imi leti v Dubrovniku.