Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

27.01.2019


Matija Slavič, France Novšak, osvoboditev Auschwitza

Biblicist in narodnoobrambni delavec  MATIJA  SLAVÍČ  se je rodil na današnji dan leta 1877 v Bučečovcih pri Ljutomeru. Leta 1905 je doktoriral iz teologije ter postal nemški pridigar in katehet v Celju, leta 1911 pa je bil imenovan za profesorja bibličnih ved v Mariboru. V letih od 1932 do 1941 je bil dvakrat rektor ljubljanske univerze. Strokovno se je izpopolnjeval v Egiptu in Palestini ter na Papeškem inštitutu v Rimu. V Narodnem svetu za Štajersko je bil referent za Prekmurje ter se kot izvedenec za to področje leta 1919 udeležil mirovne konference v Parizu in objavil dve razpravi o tem. Matija Slavič je prvi skoraj v celoti prevedel “Sveto pismo stare zaveze” iz hebrejskega izvirnika.

—–

Leta 1891 je slikar Anton Ažbe odprl najslavnejšo in največjo zasebno mojstrsko slikarsko šolo v Münchnu, ki je zaradi njegove pedagoške nadarjenosti, dobrodušnega značaja in človeške dobrote (najrevnejše prizadevne učence je sprejemal brezplačno) kmalu postala zelo uspešna. V najboljših letih je imela tudi do 150 učencev z vsega sveta, celo iz Amerike, in iz vseh stanov – tudi vrsto princev, knezov, kneginj in grofov.

Ažbe je imel v ateljeju, kjer so učenci po modelih nenehno slikali akte in portrete, napis, ki je slušatelje opozarjal, naj slikajo pogumno oziroma sproščeno. Ta svoboda, ki jo je dovoljeval mladim, pa je vendarle morala temeljiti na znanju, v katerem je mojster videl osnovo za kakršen koli poznejši ustvarjalni razmah. Ažbetova slikarska šola v Münchnu je delovala vse do njegove smrti leta 1905. Med učenci niso bili le poznejši slovenski impresionisti, ampak tudi vrsta pionirjev moderne svetovne slikarske umetnosti.

—–

Pravnik, pisatelj in novinar FRANCE NOVŠAK se je po študiju prava v Ljubljani in Beogradu ukvarjal z novinarstvom kot sodelavec kulturnih uredništev slovenskih časnikov. Tik pred drugo svetovno vojno je vzbudil precejšnjo, vendar nasprotujočo si pozornost s svojim prvim romanom ”Dečki”. V njem opisuje homoerotično razmerje med mladostniki v katoliškem internatu. Pozneje je pisal dela, ki so nihala med socialnim realizmom in ekspresionizmom trivialnega romana. Pisal je tudi mladinsko prozo ter se posvečal slovarskemu delu. Pripravil je makedonsko-slovenski in albansko-slovenski slovar s temelji albanske slovnice. France Novšak se je rodil na današnji dan leta 1916 v Ljubljani.

—–

Na današnji dan leta 1945 je bilo kot prvo izmed številnih koncentracijskih taborišč osvobojeno taborišče Auschwitz oziroma Oswiecim na južnem Poljskem, največje nacistično koncentracijsko taborišče. V njem so bili ljudje iz vseh evropskih držav, predvsem Judje. V Auschwitz in njegove podružnice (bilo jih je približno petdeset) je bilo v dobrih štirih letih pripeljanih približno štiri milijone ljudi in pol; po dosegljivih podatkih jih je umrlo milijon in pol.

V tem taborišču je bilo tudi 2.342 Slovencev, od teh jih je umrlo 1.600. Nekaj dni pred osvoboditvijo tega taborišča so Nemci začeli ljudi evakuirati, vendar jih je bilo ob prihodu Rdeče armade v njem še kakih 7.000,  med njimi tudi 21 Slovenk. 27. januar, obletnico osvoboditve koncentracijskega taborišča Auschwitz leta 1945, je Nemčija konec prejšnjega stoletja razglasila za “dan spomina na nacifašistične žrtve”.


Na današnji dan

6270 epizod

Na današnji dan

6270 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

27.01.2019


Matija Slavič, France Novšak, osvoboditev Auschwitza

Biblicist in narodnoobrambni delavec  MATIJA  SLAVÍČ  se je rodil na današnji dan leta 1877 v Bučečovcih pri Ljutomeru. Leta 1905 je doktoriral iz teologije ter postal nemški pridigar in katehet v Celju, leta 1911 pa je bil imenovan za profesorja bibličnih ved v Mariboru. V letih od 1932 do 1941 je bil dvakrat rektor ljubljanske univerze. Strokovno se je izpopolnjeval v Egiptu in Palestini ter na Papeškem inštitutu v Rimu. V Narodnem svetu za Štajersko je bil referent za Prekmurje ter se kot izvedenec za to področje leta 1919 udeležil mirovne konference v Parizu in objavil dve razpravi o tem. Matija Slavič je prvi skoraj v celoti prevedel “Sveto pismo stare zaveze” iz hebrejskega izvirnika.

—–

Leta 1891 je slikar Anton Ažbe odprl najslavnejšo in največjo zasebno mojstrsko slikarsko šolo v Münchnu, ki je zaradi njegove pedagoške nadarjenosti, dobrodušnega značaja in človeške dobrote (najrevnejše prizadevne učence je sprejemal brezplačno) kmalu postala zelo uspešna. V najboljših letih je imela tudi do 150 učencev z vsega sveta, celo iz Amerike, in iz vseh stanov – tudi vrsto princev, knezov, kneginj in grofov.

Ažbe je imel v ateljeju, kjer so učenci po modelih nenehno slikali akte in portrete, napis, ki je slušatelje opozarjal, naj slikajo pogumno oziroma sproščeno. Ta svoboda, ki jo je dovoljeval mladim, pa je vendarle morala temeljiti na znanju, v katerem je mojster videl osnovo za kakršen koli poznejši ustvarjalni razmah. Ažbetova slikarska šola v Münchnu je delovala vse do njegove smrti leta 1905. Med učenci niso bili le poznejši slovenski impresionisti, ampak tudi vrsta pionirjev moderne svetovne slikarske umetnosti.

—–

Pravnik, pisatelj in novinar FRANCE NOVŠAK se je po študiju prava v Ljubljani in Beogradu ukvarjal z novinarstvom kot sodelavec kulturnih uredništev slovenskih časnikov. Tik pred drugo svetovno vojno je vzbudil precejšnjo, vendar nasprotujočo si pozornost s svojim prvim romanom ”Dečki”. V njem opisuje homoerotično razmerje med mladostniki v katoliškem internatu. Pozneje je pisal dela, ki so nihala med socialnim realizmom in ekspresionizmom trivialnega romana. Pisal je tudi mladinsko prozo ter se posvečal slovarskemu delu. Pripravil je makedonsko-slovenski in albansko-slovenski slovar s temelji albanske slovnice. France Novšak se je rodil na današnji dan leta 1916 v Ljubljani.

—–

Na današnji dan leta 1945 je bilo kot prvo izmed številnih koncentracijskih taborišč osvobojeno taborišče Auschwitz oziroma Oswiecim na južnem Poljskem, največje nacistično koncentracijsko taborišče. V njem so bili ljudje iz vseh evropskih držav, predvsem Judje. V Auschwitz in njegove podružnice (bilo jih je približno petdeset) je bilo v dobrih štirih letih pripeljanih približno štiri milijone ljudi in pol; po dosegljivih podatkih jih je umrlo milijon in pol.

V tem taborišču je bilo tudi 2.342 Slovencev, od teh jih je umrlo 1.600. Nekaj dni pred osvoboditvijo tega taborišča so Nemci začeli ljudi evakuirati, vendar jih je bilo ob prihodu Rdeče armade v njem še kakih 7.000,  med njimi tudi 21 Slovenk. 27. januar, obletnico osvoboditve koncentracijskega taborišča Auschwitz leta 1945, je Nemčija konec prejšnjega stoletja razglasila za “dan spomina na nacifašistične žrtve”.


27.11.2023

29. november - Avnojska odločitev za drugačno Jugoslavijo (1943)

France Koblar, literarni zgodovinar in predvojni radijec Stane Vidmar, prvi načelnik Sokolske zveze Srbov, Hrvatov in Slovencev France Balantič, »Bogat sem kakor tihi glas piščali«, tragična usoda enega najboljših slovenskih sonetistov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


27.11.2023

28. november - dolga pot do prve slovenske univerze (1901)

Silva Cerar, igralka, zapisana radiu Cita Potokar, mojstrica obmorskih motivov in figur Ljubljana dobi prvo samopostrežno trgovino *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


27.11.2023

27. november - Anton Bartel (1853) sodelavec velikih slovaropiscev

Janez Evangelist Krek - zadružništvo v korist kmečkega ljudstva Janez Švajncer - povojna vsakdanjost kot literarni motiv Prva internetna povezava v Sloveniji. *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


18.11.2023

26.november - Franja Bojc, veliko ime slovenskega partizanskega zdravstva (1913)

Fran Tominšek, organizator slovenskega planinstva Josip Butinar, eden začetnikov visokošolskih zavodov v Mariboru Slavko Avsenik, legenda slovenske narodno-zabavne glasbe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


18.11.2023

25. november - umetnostni zgodovinar France Mesesnel (1894)

Jožef Kalasanc Likavec, bibliotekar v ljubljanskem liceju Roman Kenk, biolog iz Kongresne knjižnice v Washingtonu Edvard Rusjan in pionirski čas letalstva na Slovenskem


18.11.2023

24. november - na Pohorje z vzpenjačo (1957)

Mara Hus, primorska begunka in pisateljica Franc Ksaver Lukman, strokovnjak za starokrščansko slovstvo Julij Titl in družbeni problemi primorskega podeželja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


18.11.2023

23. november - pred 30 leti (1993) se je Slovenija pojavila na svetovnem spletu.

Danes je dan Rudolfa Maistra Žiga Zosi, osrednja osebnost slovenskega preroda Anton Debevec in razkrite zablode montiranih političnih procesov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


18.11.2023

22. november - Stanko Banič (1913) mikrobiolog in imunolog

Marija Eppich , prva redna profesorica za dramsko igro in umetniško besedo Jovan Hadži in zoogeografska karta Jugoslavije Matija Dermastia - košarkar, novinar in urednik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


18.11.2023

21. november - prisega vojakov generala Rudolfa Maistra (1918)

Milan Butina, teoretična misel o likovnih procesih Marjan Rožanc, pripovednik in esejist ter njegova družbena kritičnost »Na svoji zemlji«, prvi slovenski zvočni celovečerni igrani film *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


18.11.2023

20. november - Začetki organiziranja Teritorialne obrambe (1968)

Fran Miklošič, prvo ime slovanske filologije 19. stoletja Anton Ojcinger, pogumni gorski vodnik Juliusa Kugyja France Kotnik, raziskovalec koroškega ljudskega slovstva, šeg in navad *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.11.2023

19. november - general Rudolf Maister, častni meščan Maribora (1933)

Cesar razpustil verske ustanove Avgust Šuligoj, zborovodja mladinskega zbora »Trboveljski slavček« Alojzij Vadnal in uvajanje matematičnih metod v ekonomijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.11.2023

18. november - August Tosti (1882) in "Denarni zavodi v Sloveniji"

Andrej Smole, Prešernov prijatelj – mecen in zbiralec ljudskih pesmi Franc Coronini, podpora predlogom slovenskih poslancev Ukinitev slovenske trgovsko-obrtne zadruge v Gorici *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.11.2023

17. november - stoletje goriške Mohorjeve družbe (1923)

Andrej Perlach, rektor dunajske univerze iz Svečine Franc Smodej, predsednik Narodnega sveta za Koroško Milan Majcen, upornik, ki so ga okupatorji pokopali z vojaškimi častmi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.11.2023

16. november - Danilo Benedičič (1933) odličnost igralca in interpreta

Marička Žnidaršič, poezija poveže vojni čas in domačo pokrajino Duša Počkaj, igralkina ekspresivna navzočnost Franci Zagoričnik, ustvarjalec vizualne in konkretne poezije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.11.2023

15. november - začetki polnjenja mineralne vode in turizma v Radencih (1868)

Janez Majciger, soustanovitelj mariborske čitalnice in slovenske posojilnice Dr. Andrej Karlin, s tržaškega škofijskega sedeža na mariborskega Mitja Gorjup, najmlajši glavni urednik časnika Delo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.11.2023

14. november - Hrabroslav Volarič (1863) in glasba za narodno zavest

Cecilija Podkrajšek, prek trnja do ljubljanskih odrskih desk Franc Sušnik, Koroški knjižničar, muzealec in publicist Prva vinarska zadruga v Metliki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.11.2023

13. november - Jurij Slatkonja (1513) prvi uradni dunajski škof

Franc Celestin, poznavalec ruske literature Vlado Habjan, realistična pripovedna proza o času vojne Sane Belak Šrauf, eden pionirjev slovenskih odprav v Himalajo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.11.2023

12. november - Leon Štukelj (1898) tri olimpijske igre – šest kolajn

Engelberg Gangl, pesnik in urednik lista “Učiteljski tovariš” France Štiglic, klasik in pionir slovenskega filma »Črne so sence pale čez Kras …« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.11.2023

11. november - Milan Stepišnik (1910) politični proces poslal v smrt vrhunskega atleta

Martin Bavčer, Zgodovina Norika in Furlanije Vrenje zaradi dveh pomembnih mladinskih revij Usoda izgnancev za prebivalce Posavja in Posotelja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.11.2023

10. november - odhod slovenske delegacije na drugo zasedanje AVNOJa (1943)

Pismo, v katerem se prvič pojavi ime Maribor Ivan Michler, raziskovalec kraškega podzemlja Osimski sporazumi in državna meja z Italijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 18 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov