Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rokovnjači, Baltazar Knapič, France Blatnik, Božo Vodušek
V 18. in 19. stoletju je bila na Gorenjskem ena izmed oblik razbojništva rokovnjaštvo. Simbol rokovnjačev je bila posušena otroška roka, zato so ljudje menili, da imajo nadnaravno moč, in so se jih bali. Rokovnjači so živeli v trdno urejeni skupnosti. Eno središče so imeli na območju nad izviroma Savinje in Kamniške Bistrice, drugo pa v Udinem borštu severno od Kranja. Sporazumevali so se s posebnim jezikom – rokovnjaščino.
Rokovnjači so bili po večini vojaški dezerterji, v njihovih vrstah pa so bile tudi ženske in, otroci.. V mestih, trgih in vaseh so imeli pomočnike. V obdobju pred Ilirskimi provincami se je njihovo število zelo povečalo, roparski napadi pa so bili vse bolj drzni, zato so se oblasti začele organizirano bojevati proti njim. Tako so Francozi na današnji dan leta 1810 usmrtili rokovnjače, ki so jih napadli v Črnem grabnu. Dokončno jih je uničila šele vojska leta 1853.
—–
Kemik BALTAZAR KNAPIČ se je rodil okoli leta 1848. Bil je profesor kemije na ljubljanski realki, od 1896. leta pa direktor učiteljišča v Celovcu. Ukvarjal se je predvsem z analizno kemijo in opravljal raziskovalne in kontrolne analize za vso Kranjsko in Primorsko. Raziskoval je zlasti onesnaževanje Ljubljanice, učinek vodovodne vode na svinčene cevi in kakovost vode v ljubljanskih vodnjakih. Na realki je uredil v vsej Avstro-Ogrski priznan analizni laboratorij ter predaval dijakom in prebivalstvu. Ta Knapičev laboratorij je bil prvi raziskovalni center za kemijsko stroko v Sloveniji.
—–
Teolog in pisatelj FRANCE BLATNIK je bil po končanem študiju bogoslovja v Rimu med drugim ravnatelj Mladinskega doma na Kodeljevem in na Rakovniku v Ljubljani. Med drugo svetovno vojno je kot domobranski kurat v Novem mestu izdajal glasilo “Za blagor očetnjave”, po njej pa je deloval v Avstriji med slovenskimi begunci. V taboriščih blizu Lienza in v Spittalu ob Dravi je skrbel za izobraževanje in izdajanje časopisov. Pozneje je bil ravnatelj katoliških katakomb v Rimu, leta 1962 pa se je preselil v Združene države Amerike.
Tam je na salezijanski šoli v Patersonu poučeval španščino, vodil podporno akcijo za salezijance v domovini in se zavzemal za slovensko kapelo v Washingtonu. Objavil je publikaciji “Kako sem pripravljal atentat na Tita” in “Tudi slovenski mučenci morajo biti vpisani v seznam svetnikov”. France Blatnik se je rodil na današnji dan pred 120-imi leti na Konjskem v okolici Sevnice.
—–
Pesnik in prevajalec BOŽO VODUŠEK se je rodil na današnji dan leta 1905 v Ljubljani. Diplomiral je na ljubljanski pravni in na filozofski fakulteti. Do druge svetovne vojne je delal predvsem v raznih pravnih službah. V letih od 1943 do 1945 je bil v partizanih, po vojni pa je bil med drugim znanstveni sodelavec na Inštitutu za slovenski jezik pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Pesniško je izšel iz kroga katoliškega ekspresionizma, pozneje pa se je preusmeril v kritični novi realizem in uporabljal klasične pesniške oblike. Njegova zbirka “Odčarani svet« je ena najboljših slovenskih pesniških knjig prve polovice 20. stoletja.
6270 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Rokovnjači, Baltazar Knapič, France Blatnik, Božo Vodušek
V 18. in 19. stoletju je bila na Gorenjskem ena izmed oblik razbojništva rokovnjaštvo. Simbol rokovnjačev je bila posušena otroška roka, zato so ljudje menili, da imajo nadnaravno moč, in so se jih bali. Rokovnjači so živeli v trdno urejeni skupnosti. Eno središče so imeli na območju nad izviroma Savinje in Kamniške Bistrice, drugo pa v Udinem borštu severno od Kranja. Sporazumevali so se s posebnim jezikom – rokovnjaščino.
Rokovnjači so bili po večini vojaški dezerterji, v njihovih vrstah pa so bile tudi ženske in, otroci.. V mestih, trgih in vaseh so imeli pomočnike. V obdobju pred Ilirskimi provincami se je njihovo število zelo povečalo, roparski napadi pa so bili vse bolj drzni, zato so se oblasti začele organizirano bojevati proti njim. Tako so Francozi na današnji dan leta 1810 usmrtili rokovnjače, ki so jih napadli v Črnem grabnu. Dokončno jih je uničila šele vojska leta 1853.
—–
Kemik BALTAZAR KNAPIČ se je rodil okoli leta 1848. Bil je profesor kemije na ljubljanski realki, od 1896. leta pa direktor učiteljišča v Celovcu. Ukvarjal se je predvsem z analizno kemijo in opravljal raziskovalne in kontrolne analize za vso Kranjsko in Primorsko. Raziskoval je zlasti onesnaževanje Ljubljanice, učinek vodovodne vode na svinčene cevi in kakovost vode v ljubljanskih vodnjakih. Na realki je uredil v vsej Avstro-Ogrski priznan analizni laboratorij ter predaval dijakom in prebivalstvu. Ta Knapičev laboratorij je bil prvi raziskovalni center za kemijsko stroko v Sloveniji.
—–
Teolog in pisatelj FRANCE BLATNIK je bil po končanem študiju bogoslovja v Rimu med drugim ravnatelj Mladinskega doma na Kodeljevem in na Rakovniku v Ljubljani. Med drugo svetovno vojno je kot domobranski kurat v Novem mestu izdajal glasilo “Za blagor očetnjave”, po njej pa je deloval v Avstriji med slovenskimi begunci. V taboriščih blizu Lienza in v Spittalu ob Dravi je skrbel za izobraževanje in izdajanje časopisov. Pozneje je bil ravnatelj katoliških katakomb v Rimu, leta 1962 pa se je preselil v Združene države Amerike.
Tam je na salezijanski šoli v Patersonu poučeval španščino, vodil podporno akcijo za salezijance v domovini in se zavzemal za slovensko kapelo v Washingtonu. Objavil je publikaciji “Kako sem pripravljal atentat na Tita” in “Tudi slovenski mučenci morajo biti vpisani v seznam svetnikov”. France Blatnik se je rodil na današnji dan pred 120-imi leti na Konjskem v okolici Sevnice.
—–
Pesnik in prevajalec BOŽO VODUŠEK se je rodil na današnji dan leta 1905 v Ljubljani. Diplomiral je na ljubljanski pravni in na filozofski fakulteti. Do druge svetovne vojne je delal predvsem v raznih pravnih službah. V letih od 1943 do 1945 je bil v partizanih, po vojni pa je bil med drugim znanstveni sodelavec na Inštitutu za slovenski jezik pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Pesniško je izšel iz kroga katoliškega ekspresionizma, pozneje pa se je preusmeril v kritični novi realizem in uporabljal klasične pesniške oblike. Njegova zbirka “Odčarani svet« je ena najboljših slovenskih pesniških knjig prve polovice 20. stoletja.
Anton Schwab, zobozdravnik, skladatelj in pevovodja Preporodovci za neodvisno in svobodno državo Prvi od 29 letalskih napadov na Maribor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Gašpar Mašek, vodja zbora orkestra filharmonične družbe v Ljubljani Miha Maleš - slikarski duh barvnega realizma in intimizma Anton Bitenc, zadnji Plečnikov asistent *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fran Serafin Vilhar - začetnik novoromantičnih slogovnih smeri v glasbi pri nas Rado Pregarc - vsestranski gledališki ustvarjalec Ljubljana dobi Splošno žensko društvo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lublanske novice – prvi slovenski časopis Antonija Štupca - učiteljica in narodna buditeljica Žrtve »pohorske afere« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janja Miklavčič - za enako učiteljsko delo enako plačilo Božidar Race in enotno računovodstvo v gospodarstvu Verigarji – naša poštna znamka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tajno štetje prebivalstva v Julijski krajini »Slovenka« – tržaški list slovenskih žena Dr. Janez Stanonik in zasluge za razvoj anglistike in germanistike pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Veseli koledniki« Najstarejše znano prekmursko pisno besedilo Fran Krapeš in prva kavarna s slovenskim napisom na Kongresnem trgu v Ljubljani *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Friderik Irenej Baraga - molitvenik in slovnica za indijanski plemeni Lovrenc Košir in zamisel o poštni znamki Slava Kristan Lunaček, zdravnica z otroci v kolonije na morje in v hribe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mihale Stroj - bidermajerski portretist Franc Jeza - vizionar slovenske državnosti Kulturno društvo Člen 7 na avstrijskem Štajerskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fanči Bernik, atletinja in svetovna prvakinja v skoraj pozabljenem športu Pohod 14. divizije na Štajersko Ustanovitev Slovenske filharmonije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Kacin, urednik slovenskih časopisov v Argentini Ž: Po tehniško vojaško znanje k zaveznikom Boris Pahor ni smel v Ljubljano *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Matičič - pripovednik in pisec kmečkih povesti Jože Ovsec - presunljivi ekspresivni avtoportreti Lojze Bratuž - v smrt zaradi slovenskega petja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Najpomembnejša državotvorna odločitev Janez Wutte Luc, ubežnik iz nemške armade gre h koroškim partizanom Prvič z avtobusom iz Maribora v Celje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Božični dan, spomin na Odrešenikovo rojstvo Sebastijan Krelj - kratko življenje protestantskega pisca Matija Tomc - opera Krst pri Savici na izvedbo čakala 45 let *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Benjamin Ipavec, mojster samospevov − »slovenski Schubert« Franc Kos in Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku Mihaela Šarič, umetnica s posluhom za odrski jezik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Štefan Modrinjak, eden najbolj izrazitih pesnikov dobe pred Prešernom Janko Benigar - življenje in delo med južnoameriškimi Indijanci "Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država?" *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Vesenjak- minister za agrarno reformo Josip Mal in prvi obsežnejši pregled zgodovine slovenskega naroda Herman Potočnik Noordung - pionir vesoljske in raketne tehnike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Ipavec, skladateljski talent, prepleten z zdravniškim poklicem Otmar Reiser, začetnik znanstvenega raziskovanja ptic na Balkanu Boris Urbančič, bohemist na ljubljanski univerzi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lipa ob rojstni hiši skladatelja Antona Foersterja Ivana Kobilca, naša najpomembnejša slikarka Ciril Kotnik, diplomat, ki je v Rimu pomagal beguncem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov