Simon Sodja, Lev Svetek, Boris Majer

Maistrov borec  SIMON  SODJA  se je rodil na današnji dan pred 120-imi leti na Blejski Dobravi. Pri sedemnajstih letih je bil vpoklican v avstro-ogrsko vojsko in bil na italijanski fronti tudi ranjen. Oktobra leta 1918 se je pridružil borcem za severno mejo in bil najprej v enoti, ki je branila karavanški železniški predor v Podrožci ter potem v Velikovcu in Pliberku – tam je bil tudi ranjen. Na Koroškem je ostal devet mesecev, dokler razmejitvena komisija ni končala dela. Po nekaj mesecih, ki jih je preživel doma, je moral še za devet mesecev v vojsko Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.

Kmalu po začetku druge svetovne vojne se je vključil v narodnoosvobodilno gibanje, leta 1943 pa je postal član krajevnega odbora Osvobodilne fronte. Po koncu vojne se je zaposlil v jeseniški železarni in delal v njej do upokojitve. Umrl je star 103 leta.

Zadnji izmed približno 3600 Maistrovih borcev za severno mejo in častni občan Jesenic Simon Sodja  je prejel številna odlikovanja, leta 1999 tudi najvišje državno odlikovanje »zlati častni znak svobode Republike Slovenije«. Z njim je predsednik države simbolično odlikoval Maistrove borce za domoljubna dejanja v bojih za severno mejo ob koncu prve svetovne vojne, ko so položili temelje slovenski državnosti.

—–

LEV  SVETEK  je obiskoval konservatorij, leta 1938 pa je doktoriral iz prava in se zaposlil v sodstvu. Po kapitulaciji Italije leta 1943 je odšel v partizane. Med drugim je sodeloval na Kočevskem zboru odposlancev ter na prvem kongresu pravnikov partizanov na Suhorju nad Metliko. Po osvoboditvi je bil med drugim docent na pravni fakulteti v Ljubljani, pravni svetnik pri ministrstvu za delo, vodstveni delavec Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja Slovenije ter sodnik na sodišču združenega dela. Uveljavil se je kot strokovnjak za delovno pravo in socialno varnost, še posebno na področju meddržavnega urejanja socialnega zavarovanja. O teh vprašanjih je v oddajah našega radia več desetletij z nasveti pomagal več tisoč zdomcem in izseljencem.

V Svetkov umetniški opus sodi ljubezenska in partizanska lirika, sodeloval pa je tudi z glasbeniki. Napisal je besedila za več kot sedemsto zborovskih in narodno-zabavnih pesmi, operet in popevk – njegova Mandolina je zmagala na 1. festivalu Slovenska popevka na Bledu leta 1962 – ter partizanskih pesmi. Med temi je tudi »Vstajenje Primorske« na glasbo Rada Simonitija; pesem, ki je nastala med osvobajanjem Primorske, so razglasili za primorsko himno. Lev Svetek se je rodil na današnji dan leta 1914 v Gornjem Logatcu.

—–

Filozof in politik  BORIS  MAJER  je leta 1941 diplomiral na filozofski fakulteti v Ljubljani. Med drugo svetovno vojno je bil v italijanskih taboriščih in pri partizanih. Pozneje je bil med drugim urednik in direktor Cankarjeve založbe ter profesor filozofije na klasični in poljanski gimnaziji ter na  učiteljišču v Ljubljani. Leta 1968 je doktoriral in pozneje postal  profesor na filozofski fakulteti. Bil je član najvišjih vodstev Zveze komnistov Slovenije, organiziral in vodil je tudi Inštitut za marksistične študije (zdaj Filozofski inštitut) Znastvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti.

V svojih delih se je ukvarjal z glavnimi tokovi evropske filozofije 20. stoletja in njihovim medsebojnim vplivom ter posebej preučeval Marxovo teorijo odtujitve glede na različne politične sisteme. Leta 1975 je postal član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Odlikovan je bil z redom dela z zlatim vencem ter z redom republike z zlatim vencem. Boris Majer se je rodil na današnji dan pred sto leti na Colu.