Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

16.02.2019


Karel Podgornik, Joža Vombergar, Angelo Kukanja, Kruno Cipci

Ljubljana v srednjem veku ni imela bolnišnice v pravem pomenu besede, čeprav se je zgradba, ki je od začetka 14. stoletja do potresa leta 1895 stala na vogalu sedanje Stritarjeve ulice in Adamič-Lundrovega nabrežja, imenovala “Meščanski špital”. To je bila le “ubožnica” za vse tiste, ki se niso mogli sami preživljati. Leta 1788 so “špital” razpustili in sklenili, da bodo v njem uredili porodnišnico in najdenišnico. Tako so na današnji dan pred 230-imi leti v delu te zgradbe odprli porodnišnico, prvo na slovenskih tleh. Prostor je bil zelo skromen, saj je obsegal le vogalno sobo s štirimi posteljami. Ko se je čez deset let v tem nekdanjem “špitalu” naselil kresijski (ali okrožni) glavar, se je staro ime izgubilo in stavbo so začeli imenovati “kresija”.
—–
Politik KAREL PODGORNIK se je rodil na današnji dan leta 1878 v Čépovanu na Goriškem. V Gradcu je promoviral iz prava in bil nato odvetnik v Gorici. Bil je ustanovitelj in predsednik društva Narodna prosveta, deloval je pri pevskem in glasbenem društvu, pri Akademičnem ferijalnem društvu Adrija in drugod. Bil je tudi poslanec v goriškem deželnem zboru. Po koncu prve svetovne vojne je kot predsednik pokrajinskega odseka Narodnega sveta za Gorico podpisal razglas, s katerim je odsek v imenu jugoslovanske države prevzel oblast nad Gorico in slovenskim delom Goriške. Italijani so ga za nekaj mesecev konfinirali, vendar je bil kmalu izvoljen za državnega poslanca.
Ob italijanskem napadu na Jugoslavijo leta 1941 so ga zaprli, pozneje pa se je vključil v Osvobodilno fronto. Karel Podgornik je bil po koncu vojne izvoljen za prvega predsednika Demokratične fronte goriških, beneških in kanalskih Slovencev, vendar se je moral zaradi napadov italijanskih nacionalistov umakniti v Jugoslavijo.
—–
Na današnji dan leta 1902 se je v kraju Pšenična Polica pri Cerkljah na Gorenjskem rodil dramatik JOŽA VOMBERGAR. Končal je šentviško klasično gimnazijo in na ljubljanski univerzi diplomiral iz prava. Leta 1945 se je pred komunisti umaknil v Argentino in se v Buenos Airesu zaposlil kot delavec in železniški uradnik. Joža Vombergar je že pred drugo svetovno vojno pisal popularne ljudske in radijske igre (bil je med prvimi slovenskimi pisci takih iger) ter skeče s skupnim naslovom »Vesele in žalostne iz življenja Jake Smodlake«. S pisanjem je nadaljeval tudi v emigraciji.

—–
Na današnji dan leta 1905 se je v Trstu rodil odvetnik in narodni delavec ANGELO KUKANJA. Zaradi sodelovanja pri Dijaški matici in društvu Edinost so ga novembra leta 1929 aretirali in obsodili na štiri leta zapora. Po izpustitvi je bil med ustanovitelji odbora za koordinacijo ilegalnega protifašističnega dela, leta 1940 pa med ustanovitelji narodnega sveta primorskih Slovencev. Obsojen je bil tudi na drugem tržaškem procesu. Po vojni je Angelo Kukanja postal odvetnik v Trstu, leta 1954 pa je bil izvoljen za prvega predsednika krovne organizacije Slovencev v Italiji, Slovenske kulturno-gospodarske zveze.
—–
Skladatelj in dirigent KRUNO CIPCI je študiral na Glasbeni akademiji v Zagrebu, nekaj časa dirigiral v zagrebškem Pionirskem gledališču, večino svojega ustvarjanja pa je posvetil delovanju na slovenskem glasbenem prizorišču. Samostojno dirigentsko kariero je nadaljeval z delom na ljubljanskem radiu in televiziji. Leta 1966 je napisal in posnel prvo slovensko televizijsko opero »Doktor Petelin«. Med najpomembnejše dosežke njegovega opusa sodijo baleti, opere in dela za mladino, na primer »Zlata žoga«, »Pepelka«, »Turjaška Rozamunda«, »Pika Nogavička« in »Sneguljčica«. Glasbeno je bil usmerjen neoklasicistično; za njegove skladbe so značilne jasna oblika, melodičnost in učinkovita instrumentacija. Kruno Cipci se je rodil na današnji dan pred 90-imi leti v Splitu.


Na današnji dan

6270 epizod

Na današnji dan

6270 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

16.02.2019


Karel Podgornik, Joža Vombergar, Angelo Kukanja, Kruno Cipci

Ljubljana v srednjem veku ni imela bolnišnice v pravem pomenu besede, čeprav se je zgradba, ki je od začetka 14. stoletja do potresa leta 1895 stala na vogalu sedanje Stritarjeve ulice in Adamič-Lundrovega nabrežja, imenovala “Meščanski špital”. To je bila le “ubožnica” za vse tiste, ki se niso mogli sami preživljati. Leta 1788 so “špital” razpustili in sklenili, da bodo v njem uredili porodnišnico in najdenišnico. Tako so na današnji dan pred 230-imi leti v delu te zgradbe odprli porodnišnico, prvo na slovenskih tleh. Prostor je bil zelo skromen, saj je obsegal le vogalno sobo s štirimi posteljami. Ko se je čez deset let v tem nekdanjem “špitalu” naselil kresijski (ali okrožni) glavar, se je staro ime izgubilo in stavbo so začeli imenovati “kresija”.
—–
Politik KAREL PODGORNIK se je rodil na današnji dan leta 1878 v Čépovanu na Goriškem. V Gradcu je promoviral iz prava in bil nato odvetnik v Gorici. Bil je ustanovitelj in predsednik društva Narodna prosveta, deloval je pri pevskem in glasbenem društvu, pri Akademičnem ferijalnem društvu Adrija in drugod. Bil je tudi poslanec v goriškem deželnem zboru. Po koncu prve svetovne vojne je kot predsednik pokrajinskega odseka Narodnega sveta za Gorico podpisal razglas, s katerim je odsek v imenu jugoslovanske države prevzel oblast nad Gorico in slovenskim delom Goriške. Italijani so ga za nekaj mesecev konfinirali, vendar je bil kmalu izvoljen za državnega poslanca.
Ob italijanskem napadu na Jugoslavijo leta 1941 so ga zaprli, pozneje pa se je vključil v Osvobodilno fronto. Karel Podgornik je bil po koncu vojne izvoljen za prvega predsednika Demokratične fronte goriških, beneških in kanalskih Slovencev, vendar se je moral zaradi napadov italijanskih nacionalistov umakniti v Jugoslavijo.
—–
Na današnji dan leta 1902 se je v kraju Pšenična Polica pri Cerkljah na Gorenjskem rodil dramatik JOŽA VOMBERGAR. Končal je šentviško klasično gimnazijo in na ljubljanski univerzi diplomiral iz prava. Leta 1945 se je pred komunisti umaknil v Argentino in se v Buenos Airesu zaposlil kot delavec in železniški uradnik. Joža Vombergar je že pred drugo svetovno vojno pisal popularne ljudske in radijske igre (bil je med prvimi slovenskimi pisci takih iger) ter skeče s skupnim naslovom »Vesele in žalostne iz življenja Jake Smodlake«. S pisanjem je nadaljeval tudi v emigraciji.

—–
Na današnji dan leta 1905 se je v Trstu rodil odvetnik in narodni delavec ANGELO KUKANJA. Zaradi sodelovanja pri Dijaški matici in društvu Edinost so ga novembra leta 1929 aretirali in obsodili na štiri leta zapora. Po izpustitvi je bil med ustanovitelji odbora za koordinacijo ilegalnega protifašističnega dela, leta 1940 pa med ustanovitelji narodnega sveta primorskih Slovencev. Obsojen je bil tudi na drugem tržaškem procesu. Po vojni je Angelo Kukanja postal odvetnik v Trstu, leta 1954 pa je bil izvoljen za prvega predsednika krovne organizacije Slovencev v Italiji, Slovenske kulturno-gospodarske zveze.
—–
Skladatelj in dirigent KRUNO CIPCI je študiral na Glasbeni akademiji v Zagrebu, nekaj časa dirigiral v zagrebškem Pionirskem gledališču, večino svojega ustvarjanja pa je posvetil delovanju na slovenskem glasbenem prizorišču. Samostojno dirigentsko kariero je nadaljeval z delom na ljubljanskem radiu in televiziji. Leta 1966 je napisal in posnel prvo slovensko televizijsko opero »Doktor Petelin«. Med najpomembnejše dosežke njegovega opusa sodijo baleti, opere in dela za mladino, na primer »Zlata žoga«, »Pepelka«, »Turjaška Rozamunda«, »Pika Nogavička« in »Sneguljčica«. Glasbeno je bil usmerjen neoklasicistično; za njegove skladbe so značilne jasna oblika, melodičnost in učinkovita instrumentacija. Kruno Cipci se je rodil na današnji dan pred 90-imi leti v Splitu.


27.11.2023

29. november - Avnojska odločitev za drugačno Jugoslavijo (1943)

France Koblar, literarni zgodovinar in predvojni radijec Stane Vidmar, prvi načelnik Sokolske zveze Srbov, Hrvatov in Slovencev France Balantič, »Bogat sem kakor tihi glas piščali«, tragična usoda enega najboljših slovenskih sonetistov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


27.11.2023

28. november - dolga pot do prve slovenske univerze (1901)

Silva Cerar, igralka, zapisana radiu Cita Potokar, mojstrica obmorskih motivov in figur Ljubljana dobi prvo samopostrežno trgovino *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


27.11.2023

27. november - Anton Bartel (1853) sodelavec velikih slovaropiscev

Janez Evangelist Krek - zadružništvo v korist kmečkega ljudstva Janez Švajncer - povojna vsakdanjost kot literarni motiv Prva internetna povezava v Sloveniji. *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


18.11.2023

26.november - Franja Bojc, veliko ime slovenskega partizanskega zdravstva (1913)

Fran Tominšek, organizator slovenskega planinstva Josip Butinar, eden začetnikov visokošolskih zavodov v Mariboru Slavko Avsenik, legenda slovenske narodno-zabavne glasbe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


18.11.2023

25. november - umetnostni zgodovinar France Mesesnel (1894)

Jožef Kalasanc Likavec, bibliotekar v ljubljanskem liceju Roman Kenk, biolog iz Kongresne knjižnice v Washingtonu Edvard Rusjan in pionirski čas letalstva na Slovenskem


18.11.2023

24. november - na Pohorje z vzpenjačo (1957)

Mara Hus, primorska begunka in pisateljica Franc Ksaver Lukman, strokovnjak za starokrščansko slovstvo Julij Titl in družbeni problemi primorskega podeželja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


18.11.2023

23. november - pred 30 leti (1993) se je Slovenija pojavila na svetovnem spletu.

Danes je dan Rudolfa Maistra Žiga Zosi, osrednja osebnost slovenskega preroda Anton Debevec in razkrite zablode montiranih političnih procesov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


18.11.2023

22. november - Stanko Banič (1913) mikrobiolog in imunolog

Marija Eppich , prva redna profesorica za dramsko igro in umetniško besedo Jovan Hadži in zoogeografska karta Jugoslavije Matija Dermastia - košarkar, novinar in urednik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


18.11.2023

21. november - prisega vojakov generala Rudolfa Maistra (1918)

Milan Butina, teoretična misel o likovnih procesih Marjan Rožanc, pripovednik in esejist ter njegova družbena kritičnost »Na svoji zemlji«, prvi slovenski zvočni celovečerni igrani film *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


18.11.2023

20. november - Začetki organiziranja Teritorialne obrambe (1968)

Fran Miklošič, prvo ime slovanske filologije 19. stoletja Anton Ojcinger, pogumni gorski vodnik Juliusa Kugyja France Kotnik, raziskovalec koroškega ljudskega slovstva, šeg in navad *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.11.2023

19. november - general Rudolf Maister, častni meščan Maribora (1933)

Cesar razpustil verske ustanove Avgust Šuligoj, zborovodja mladinskega zbora »Trboveljski slavček« Alojzij Vadnal in uvajanje matematičnih metod v ekonomijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.11.2023

18. november - August Tosti (1882) in "Denarni zavodi v Sloveniji"

Andrej Smole, Prešernov prijatelj – mecen in zbiralec ljudskih pesmi Franc Coronini, podpora predlogom slovenskih poslancev Ukinitev slovenske trgovsko-obrtne zadruge v Gorici *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.11.2023

17. november - stoletje goriške Mohorjeve družbe (1923)

Andrej Perlach, rektor dunajske univerze iz Svečine Franc Smodej, predsednik Narodnega sveta za Koroško Milan Majcen, upornik, ki so ga okupatorji pokopali z vojaškimi častmi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.11.2023

16. november - Danilo Benedičič (1933) odličnost igralca in interpreta

Marička Žnidaršič, poezija poveže vojni čas in domačo pokrajino Duša Počkaj, igralkina ekspresivna navzočnost Franci Zagoričnik, ustvarjalec vizualne in konkretne poezije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.11.2023

15. november - začetki polnjenja mineralne vode in turizma v Radencih (1868)

Janez Majciger, soustanovitelj mariborske čitalnice in slovenske posojilnice Dr. Andrej Karlin, s tržaškega škofijskega sedeža na mariborskega Mitja Gorjup, najmlajši glavni urednik časnika Delo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.11.2023

14. november - Hrabroslav Volarič (1863) in glasba za narodno zavest

Cecilija Podkrajšek, prek trnja do ljubljanskih odrskih desk Franc Sušnik, Koroški knjižničar, muzealec in publicist Prva vinarska zadruga v Metliki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.11.2023

13. november - Jurij Slatkonja (1513) prvi uradni dunajski škof

Franc Celestin, poznavalec ruske literature Vlado Habjan, realistična pripovedna proza o času vojne Sane Belak Šrauf, eden pionirjev slovenskih odprav v Himalajo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.11.2023

12. november - Leon Štukelj (1898) tri olimpijske igre – šest kolajn

Engelberg Gangl, pesnik in urednik lista “Učiteljski tovariš” France Štiglic, klasik in pionir slovenskega filma »Črne so sence pale čez Kras …« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.11.2023

11. november - Milan Stepišnik (1910) politični proces poslal v smrt vrhunskega atleta

Martin Bavčer, Zgodovina Norika in Furlanije Vrenje zaradi dveh pomembnih mladinskih revij Usoda izgnancev za prebivalce Posavja in Posotelja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.11.2023

10. november - odhod slovenske delegacije na drugo zasedanje AVNOJa (1943)

Pismo, v katerem se prvič pojavi ime Maribor Ivan Michler, raziskovalec kraškega podzemlja Osimski sporazumi in državna meja z Italijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 18 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov