Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Karel Podgornik, Joža Vombergar, Angelo Kukanja, Kruno Cipci
Ljubljana v srednjem veku ni imela bolnišnice v pravem pomenu besede, čeprav se je zgradba, ki je od začetka 14. stoletja do potresa leta 1895 stala na vogalu sedanje Stritarjeve ulice in Adamič-Lundrovega nabrežja, imenovala “Meščanski špital”. To je bila le “ubožnica” za vse tiste, ki se niso mogli sami preživljati. Leta 1788 so “špital” razpustili in sklenili, da bodo v njem uredili porodnišnico in najdenišnico. Tako so na današnji dan pred 230-imi leti v delu te zgradbe odprli porodnišnico, prvo na slovenskih tleh. Prostor je bil zelo skromen, saj je obsegal le vogalno sobo s štirimi posteljami. Ko se je čez deset let v tem nekdanjem “špitalu” naselil kresijski (ali okrožni) glavar, se je staro ime izgubilo in stavbo so začeli imenovati “kresija”.
—–
Politik KAREL PODGORNIK se je rodil na današnji dan leta 1878 v Čépovanu na Goriškem. V Gradcu je promoviral iz prava in bil nato odvetnik v Gorici. Bil je ustanovitelj in predsednik društva Narodna prosveta, deloval je pri pevskem in glasbenem društvu, pri Akademičnem ferijalnem društvu Adrija in drugod. Bil je tudi poslanec v goriškem deželnem zboru. Po koncu prve svetovne vojne je kot predsednik pokrajinskega odseka Narodnega sveta za Gorico podpisal razglas, s katerim je odsek v imenu jugoslovanske države prevzel oblast nad Gorico in slovenskim delom Goriške. Italijani so ga za nekaj mesecev konfinirali, vendar je bil kmalu izvoljen za državnega poslanca.
Ob italijanskem napadu na Jugoslavijo leta 1941 so ga zaprli, pozneje pa se je vključil v Osvobodilno fronto. Karel Podgornik je bil po koncu vojne izvoljen za prvega predsednika Demokratične fronte goriških, beneških in kanalskih Slovencev, vendar se je moral zaradi napadov italijanskih nacionalistov umakniti v Jugoslavijo.
—–
Na današnji dan leta 1902 se je v kraju Pšenična Polica pri Cerkljah na Gorenjskem rodil dramatik JOŽA VOMBERGAR. Končal je šentviško klasično gimnazijo in na ljubljanski univerzi diplomiral iz prava. Leta 1945 se je pred komunisti umaknil v Argentino in se v Buenos Airesu zaposlil kot delavec in železniški uradnik. Joža Vombergar je že pred drugo svetovno vojno pisal popularne ljudske in radijske igre (bil je med prvimi slovenskimi pisci takih iger) ter skeče s skupnim naslovom »Vesele in žalostne iz življenja Jake Smodlake«. S pisanjem je nadaljeval tudi v emigraciji.
—–
Na današnji dan leta 1905 se je v Trstu rodil odvetnik in narodni delavec ANGELO KUKANJA. Zaradi sodelovanja pri Dijaški matici in društvu Edinost so ga novembra leta 1929 aretirali in obsodili na štiri leta zapora. Po izpustitvi je bil med ustanovitelji odbora za koordinacijo ilegalnega protifašističnega dela, leta 1940 pa med ustanovitelji narodnega sveta primorskih Slovencev. Obsojen je bil tudi na drugem tržaškem procesu. Po vojni je Angelo Kukanja postal odvetnik v Trstu, leta 1954 pa je bil izvoljen za prvega predsednika krovne organizacije Slovencev v Italiji, Slovenske kulturno-gospodarske zveze.
—–
Skladatelj in dirigent KRUNO CIPCI je študiral na Glasbeni akademiji v Zagrebu, nekaj časa dirigiral v zagrebškem Pionirskem gledališču, večino svojega ustvarjanja pa je posvetil delovanju na slovenskem glasbenem prizorišču. Samostojno dirigentsko kariero je nadaljeval z delom na ljubljanskem radiu in televiziji. Leta 1966 je napisal in posnel prvo slovensko televizijsko opero »Doktor Petelin«. Med najpomembnejše dosežke njegovega opusa sodijo baleti, opere in dela za mladino, na primer »Zlata žoga«, »Pepelka«, »Turjaška Rozamunda«, »Pika Nogavička« in »Sneguljčica«. Glasbeno je bil usmerjen neoklasicistično; za njegove skladbe so značilne jasna oblika, melodičnost in učinkovita instrumentacija. Kruno Cipci se je rodil na današnji dan pred 90-imi leti v Splitu.
6270 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Karel Podgornik, Joža Vombergar, Angelo Kukanja, Kruno Cipci
Ljubljana v srednjem veku ni imela bolnišnice v pravem pomenu besede, čeprav se je zgradba, ki je od začetka 14. stoletja do potresa leta 1895 stala na vogalu sedanje Stritarjeve ulice in Adamič-Lundrovega nabrežja, imenovala “Meščanski špital”. To je bila le “ubožnica” za vse tiste, ki se niso mogli sami preživljati. Leta 1788 so “špital” razpustili in sklenili, da bodo v njem uredili porodnišnico in najdenišnico. Tako so na današnji dan pred 230-imi leti v delu te zgradbe odprli porodnišnico, prvo na slovenskih tleh. Prostor je bil zelo skromen, saj je obsegal le vogalno sobo s štirimi posteljami. Ko se je čez deset let v tem nekdanjem “špitalu” naselil kresijski (ali okrožni) glavar, se je staro ime izgubilo in stavbo so začeli imenovati “kresija”.
—–
Politik KAREL PODGORNIK se je rodil na današnji dan leta 1878 v Čépovanu na Goriškem. V Gradcu je promoviral iz prava in bil nato odvetnik v Gorici. Bil je ustanovitelj in predsednik društva Narodna prosveta, deloval je pri pevskem in glasbenem društvu, pri Akademičnem ferijalnem društvu Adrija in drugod. Bil je tudi poslanec v goriškem deželnem zboru. Po koncu prve svetovne vojne je kot predsednik pokrajinskega odseka Narodnega sveta za Gorico podpisal razglas, s katerim je odsek v imenu jugoslovanske države prevzel oblast nad Gorico in slovenskim delom Goriške. Italijani so ga za nekaj mesecev konfinirali, vendar je bil kmalu izvoljen za državnega poslanca.
Ob italijanskem napadu na Jugoslavijo leta 1941 so ga zaprli, pozneje pa se je vključil v Osvobodilno fronto. Karel Podgornik je bil po koncu vojne izvoljen za prvega predsednika Demokratične fronte goriških, beneških in kanalskih Slovencev, vendar se je moral zaradi napadov italijanskih nacionalistov umakniti v Jugoslavijo.
—–
Na današnji dan leta 1902 se je v kraju Pšenična Polica pri Cerkljah na Gorenjskem rodil dramatik JOŽA VOMBERGAR. Končal je šentviško klasično gimnazijo in na ljubljanski univerzi diplomiral iz prava. Leta 1945 se je pred komunisti umaknil v Argentino in se v Buenos Airesu zaposlil kot delavec in železniški uradnik. Joža Vombergar je že pred drugo svetovno vojno pisal popularne ljudske in radijske igre (bil je med prvimi slovenskimi pisci takih iger) ter skeče s skupnim naslovom »Vesele in žalostne iz življenja Jake Smodlake«. S pisanjem je nadaljeval tudi v emigraciji.
—–
Na današnji dan leta 1905 se je v Trstu rodil odvetnik in narodni delavec ANGELO KUKANJA. Zaradi sodelovanja pri Dijaški matici in društvu Edinost so ga novembra leta 1929 aretirali in obsodili na štiri leta zapora. Po izpustitvi je bil med ustanovitelji odbora za koordinacijo ilegalnega protifašističnega dela, leta 1940 pa med ustanovitelji narodnega sveta primorskih Slovencev. Obsojen je bil tudi na drugem tržaškem procesu. Po vojni je Angelo Kukanja postal odvetnik v Trstu, leta 1954 pa je bil izvoljen za prvega predsednika krovne organizacije Slovencev v Italiji, Slovenske kulturno-gospodarske zveze.
—–
Skladatelj in dirigent KRUNO CIPCI je študiral na Glasbeni akademiji v Zagrebu, nekaj časa dirigiral v zagrebškem Pionirskem gledališču, večino svojega ustvarjanja pa je posvetil delovanju na slovenskem glasbenem prizorišču. Samostojno dirigentsko kariero je nadaljeval z delom na ljubljanskem radiu in televiziji. Leta 1966 je napisal in posnel prvo slovensko televizijsko opero »Doktor Petelin«. Med najpomembnejše dosežke njegovega opusa sodijo baleti, opere in dela za mladino, na primer »Zlata žoga«, »Pepelka«, »Turjaška Rozamunda«, »Pika Nogavička« in »Sneguljčica«. Glasbeno je bil usmerjen neoklasicistično; za njegove skladbe so značilne jasna oblika, melodičnost in učinkovita instrumentacija. Kruno Cipci se je rodil na današnji dan pred 90-imi leti v Splitu.
Vitez, ki je gradil železniške povezave Pot do novega Deželnega gledališča »Nedelja sirkovih metel« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Apostolski upravitelj jugoslovanskega dela Goriške nadškofije Izvirni pristopi k oblikovanju lutk V Neaplju o povojni ozemeljski pripadnosti Istre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljanski škof zahteva slovenščino v javnem življenju Slovenskogoriški agronom v Mostarju Žrtev dachavskih procesov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi predsednik Slovenske matice Eden od začetnikov slovenskega alpinizma Prežihov Voranc – socialni realist *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Taborsko dogajanje v Ljutomeru Akademsko društvo Adrija Od istrskih do haloških krajinskih motivov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva stalna poštna zveza pri nas Od vroclavskega do ljubljanskega odra Izvrsten karikaturist in pomemben knjižni ilustrator *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Narodna čitalnica v Ilirski Bistrici Na vrhu Triglava postavili Aljažev stolp Pisatelj, ki je Istro postavil na slovenski literarni zemljevid *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Na braniku slovenske šole v Celju Žlahtna odrska interpretka materinskih likov Ideja o Slovenski planinski poti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ena izmed začetnic sodobnega plesa pri nas Skladatelj, ki je ustvaril »pravljični balet« Zgodovinski uspeh alpinističnega para v severni steni Špika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jezikoslovec s Koroškega Teolog, pisatelj in pesnik Začetek televizijskega oddajanja na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Redni profesor gradbeništva v Helsinkih S sadjem in vinom po evropskih razstavah Basist ter operni in koncertni pevec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Za razvoj pridelave sadja Denarna reforma podonavske monarhije Trener na poti do olimpijskih odličij *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Škof, ki se je uprl zahtevi nacistov Na Bledu o Balkanski federaciji Samopostrežne trgovine prihajajo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ugledno ime slovenske pedagogike Politični konflikt namesto avtoceste Osimski sporazumi, kot sta jih sklenili Jugoslavija in Italija ostajajo v veljavi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden začetnikov cepljenja proti črnim kozam Od pop arta prek abstrakcije do erotičnih motivov Osvobajanje Zgornje Savinjske doline *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi turistični vzpon na najvišjo goro Avstrije Slovenski vojaki pri zasedbi Bosne in Hercegovine Nacisti staršem odvzeli 650 otrok *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi potujoči izposojevalec knjig Zaslužni župan Šoštanja Iz gledališča na politični sodni proces *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Knjige, ki so Slovence naučile brati Ko je z Dunaja v Trst prisopihal prvi vlak Gledališka kariera na ljubljanskih in beograjskih odrih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Poverjenik za uk in bogočastje pri prvi narodni vladi Koroški kronist dogajanja v Slovenskih goricah Češki planinci in njihova koča pod Grintovci *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Potopis odprave v Kartum Franz Liszt v Rogaški Slatini Pionir sodobne ribiške biologije v Jadranskem morju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov