Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Gasilski red, Josip Priol, Danilo Gorinšek, Ljubko Šorli Bratuž
Gasilski red, ki so ga v Ljubljani izdali na današnji dan leta 1773, je narekoval nekatere gradbene predpise v zvezi s požarno varnostjo. Graditelji niso smeli več prekrivati streh s skodlami, uporabljati so morali le opeko. Odstraniti je bilo treba tudi vse lesene hodnike, pomole in lesene žlebove, tako da bi bila varnost pred požari kar največja.
Naslednje leto je začela delovati posebna gradbena, gasilna in olepševalna komisija, ki je budno spremljala vse zidave v Ljubljani. Kdorkoli je hotel graditi, je moral komisiji predložiti načrte stavbe, gradbeno dovoljenje pa so izdali šele potem, ko je komisija zaslišala sosede. Če ti z zidavo niso soglašali, je oddala poročilo deželni vladi, ki je presodila, ali je zadeva zrela za sodišče ali ne. Komisija je lahko zahtevala tudi odstranitev vsega, kar je kvarilo podobo mesta: kramarske lope, stojnice po ulicah in podobno.
—–
Eden naših najuglednejših pomologov – sadjarskih strokovnjakov JOSIP PRIOL se je rodil na današnji dan pred 130-im leti v kraju Morje pri Framu. Leta 1914 je končal priznano Višjo šolo za sadjarstvo in vinarstvo v Kloster-Neuburgu in nato tri leta prve svetovne vojne prebil na srbski in soški fronti. Po vojni je v Mariboru in Gradcu predaval pomologijo ter preučeval sadne sorte, bolezni in škodljivce ter tehniko varstva rastlin.
Že v dvajsetih letih prejšnjega stoletja je začel pri nas uvajati ameriški način sortiranja, zavijanja in vlaganja sadežev v tako imenovani “ameriški zaboj”. To je omogočilo prodor našega sadja na francoski in nemški trg. Leta 1947 je po dolgoletni odbiri in ob pomoči strokovnega dela vzgojil novo jablano – priolov žlahtnik, ki je kot prva jugoslovanska sorta vpisana v register. Zanj in še za nekatere druge sorte so Josipu Priolu leta 1979 podelili nagrado Sklada Borisa Kidriča za izume in izpopolnitve.
—–
Na današnji dan leta 1905 se je v Lipnici rodil gledališki igralec in mladinski pesnik DANILO GORINŠEK. Šolal se je v zasebni šoli Milana Skrbinška in Vala Bratine ter nato študiral pravo in slavistiko na ljubljanski univerzi. Od leta 1928 do leta 1941 je igral v mariborskem gledališču, okupacijo je preživel kot izgnanec v Srbiji, po vojni pa se je vrnil v mariborsko Dramo. Bil je vsestranski gledališčnik: igralec, pevec v operetah in operah, režiser, lektor in umetniški vodja. Rad je igral komedijske like, a se je tudi kot karakterni igralec uvrstil med vodilne člane mariborske Drame. Izdal je več pesniških zbirk za otroke in napisal dve mladinski igri. Danilo Gorinšek je kot humoristični kramljavec sodeloval tudi v Totem listu, Večeru in Pavlihi.
—–
Pesnico LJUBKO ŠORLI BRATUŽ so oblasti zaradi njenega kulturnega in narodnoobrambnega delovanja preganjale že pred drugo svetovno vojno, med vojno pa je bila zaprta, mučena in internirana. Po letu 1945 se je posvetila učiteljskemu poklicu in do upokojitve poučevala na Goriškem. Njena pesniška stalnica je bila narava, vendar v izrazito poosebljenem lirskem pomenu; bila ji je sredstvo za opisovanje osebnih, domovinskih in verskih doživetij. Kot slogovna nadaljevalka pesništva od Simona Gregorčiča in moderne naprej, je ohranjala preprost in jasen izraz ter pretanjeno metaforiko. Ljubka Šorli Bratuž se je rodila na današnji dan leta 1910 v Tolminu.
6324 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Gasilski red, Josip Priol, Danilo Gorinšek, Ljubko Šorli Bratuž
Gasilski red, ki so ga v Ljubljani izdali na današnji dan leta 1773, je narekoval nekatere gradbene predpise v zvezi s požarno varnostjo. Graditelji niso smeli več prekrivati streh s skodlami, uporabljati so morali le opeko. Odstraniti je bilo treba tudi vse lesene hodnike, pomole in lesene žlebove, tako da bi bila varnost pred požari kar največja.
Naslednje leto je začela delovati posebna gradbena, gasilna in olepševalna komisija, ki je budno spremljala vse zidave v Ljubljani. Kdorkoli je hotel graditi, je moral komisiji predložiti načrte stavbe, gradbeno dovoljenje pa so izdali šele potem, ko je komisija zaslišala sosede. Če ti z zidavo niso soglašali, je oddala poročilo deželni vladi, ki je presodila, ali je zadeva zrela za sodišče ali ne. Komisija je lahko zahtevala tudi odstranitev vsega, kar je kvarilo podobo mesta: kramarske lope, stojnice po ulicah in podobno.
—–
Eden naših najuglednejših pomologov – sadjarskih strokovnjakov JOSIP PRIOL se je rodil na današnji dan pred 130-im leti v kraju Morje pri Framu. Leta 1914 je končal priznano Višjo šolo za sadjarstvo in vinarstvo v Kloster-Neuburgu in nato tri leta prve svetovne vojne prebil na srbski in soški fronti. Po vojni je v Mariboru in Gradcu predaval pomologijo ter preučeval sadne sorte, bolezni in škodljivce ter tehniko varstva rastlin.
Že v dvajsetih letih prejšnjega stoletja je začel pri nas uvajati ameriški način sortiranja, zavijanja in vlaganja sadežev v tako imenovani “ameriški zaboj”. To je omogočilo prodor našega sadja na francoski in nemški trg. Leta 1947 je po dolgoletni odbiri in ob pomoči strokovnega dela vzgojil novo jablano – priolov žlahtnik, ki je kot prva jugoslovanska sorta vpisana v register. Zanj in še za nekatere druge sorte so Josipu Priolu leta 1979 podelili nagrado Sklada Borisa Kidriča za izume in izpopolnitve.
—–
Na današnji dan leta 1905 se je v Lipnici rodil gledališki igralec in mladinski pesnik DANILO GORINŠEK. Šolal se je v zasebni šoli Milana Skrbinška in Vala Bratine ter nato študiral pravo in slavistiko na ljubljanski univerzi. Od leta 1928 do leta 1941 je igral v mariborskem gledališču, okupacijo je preživel kot izgnanec v Srbiji, po vojni pa se je vrnil v mariborsko Dramo. Bil je vsestranski gledališčnik: igralec, pevec v operetah in operah, režiser, lektor in umetniški vodja. Rad je igral komedijske like, a se je tudi kot karakterni igralec uvrstil med vodilne člane mariborske Drame. Izdal je več pesniških zbirk za otroke in napisal dve mladinski igri. Danilo Gorinšek je kot humoristični kramljavec sodeloval tudi v Totem listu, Večeru in Pavlihi.
—–
Pesnico LJUBKO ŠORLI BRATUŽ so oblasti zaradi njenega kulturnega in narodnoobrambnega delovanja preganjale že pred drugo svetovno vojno, med vojno pa je bila zaprta, mučena in internirana. Po letu 1945 se je posvetila učiteljskemu poklicu in do upokojitve poučevala na Goriškem. Njena pesniška stalnica je bila narava, vendar v izrazito poosebljenem lirskem pomenu; bila ji je sredstvo za opisovanje osebnih, domovinskih in verskih doživetij. Kot slogovna nadaljevalka pesništva od Simona Gregorčiča in moderne naprej, je ohranjala preprost in jasen izraz ter pretanjeno metaforiko. Ljubka Šorli Bratuž se je rodila na današnji dan leta 1910 v Tolminu.
Neveljaven email naslov