Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

23.02.2019


Arnold Rikli, Božidar Tensudern, Anton Grad

Začetnik modernega turizma in zdraviliškega delovanja na Bledu, Švicar ARNOLD RIKLI,  se je po hidropatskih načelih najprej zdravil sam, leta 1852 pa je prišel okrevat na Bled. Kraj mu je postal tako všeč, da se je čez nekaj let kar za stalno naselil tam in ustanovil “Naravni zdravilni zavod za heliohidroterapijsko zdravljenje”. Na zdraviliško stavbo je napisal: “Voda seveda koristi, še več pa zrak in največ svetloba.”

To so bili trije osnovni elementi Riklijeve tako imenovane “atmosferske kure”. V programu je imel tudi kopanje; moški in ženske so se kopali ločeno v posebnih kadeh. Sončenje je bilo obvezno, k zdravljenju pa sta sodili še vegetarijanska prehrana in masaža. Priporočal je hojo z bosimi nogami po travi in prepovedoval modna oblačila. Domačini so ga seveda gledali bolj postrani, saj je svoje goste vodil okoli napol oblečene – to je bilo v tistih časih drzno in spotakljivo.

Za to zračno zdravljenje z uporabo svetlobnih in sončnih kopeli je v bližini sedanjega grajskega kopališča postavil 34 zračnih ut z enim ali dvema ležiščema. Vhodni del so zagrinjali z zavesami, a le ponoči. Tako so se gostje lahko naužili svežega zraka in lepega razgleda. Rikli je kmalu zaslovel in po letu 1870 je Bled vse bolj postajal ne samo zdraviliški, ampak tudi turističen kraj. Svojo metodo zdravljenja je razložil v posebni knjižici, ki je izšla v Ljubljani leta 1857 in znova deset let pozneje.

V obdobju njegovega delovanja na Bledu je dunajska vlada ustanovila zdraviliško komisijo, ki je skrbela za propagando in turistične informacije ter za zabavo in družabno življenje gostov. Leta 1903 so Bled na veliki mednarodni razstavi zdraviliških krajev na Dunaju ovenčali z zlato medaljo, tri leta pozneje pa so mu namenili še uradno priznanje kot pomembnemu turističnemu kraju cesarske Avstrije. Začetnik modernega turizma in zdraviliškega delovanja na Bledu, Arnold Rikli, se je rodil na današnji dan leta 1823 v Wangnu ob Aari v Švici.

—–

Teolog  in  društveni  delavec  BOŽIDAR  TENSUNDERN  je študiral bogoslovje v Vipavi.  Tam se je naučil slovenščine, posvečen pa je bil leta 1912 v Műnstru v Nemčiji. Služboval je med Slovenci v Westfaliji: v Hővlu in Gladbecku, kjer je s Slovenskim društvom svete Barbare ustanovil Bratovščino svetega rožnega venca in leta 1926 vpeljal slovensko šolo; ta je z branjem, petjem in recitali med mladimi utrjevala slovenski jezik. Nacistična oblast mu je leta 1938 prepovedala delovanje med Slovenci in ga premestila. Leta 1973 so v Celovcu izšli njegovi spomini z naslovom “Vestfalski Slovenci”. Božidar Tensundern se je rodil na današnji dan leta 1890 v Gronauu v Nemčiji.

—–

Jezikoslovec, romanist in leksikograf ANTON GRAD  se je rodil na današnji dan leta 1907 v Ljubljani. Leta 1930 je diplomiral iz francoščine in književnosti ter primerjalne slovnice romanskih jezikov, pozneje pa še iz italijanskega jezika in književnosti ter iz angleškega jezika; iz tega je leta 1931 tudi doktoriral. Poučeval je na gimnazijah v Kočevju in Ljubljani, potem pa je bil profesor za romanske jezike na ljubljanski filozofski fakulteti in dve leti njen dekan.

Leta 1981 je bil imenovan za zaslužnega profesorja ljubljanske univerze. Pisal je učbenike za francoščino in angleščino, sodeloval je pri pisanju velikega angleško-slovenskega slovarja in je avtor slovensko-angleškega. Kot avtor je sodeloval tudi pri nastajanju drugih slovarjev, med njimi špansko-slovenskega in slovensko-španskega; z zadnjima velja Anton Grad za pionirja hispanistike na Slovenskem.


Na današnji dan

6270 epizod

Na današnji dan

6270 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

23.02.2019


Arnold Rikli, Božidar Tensudern, Anton Grad

Začetnik modernega turizma in zdraviliškega delovanja na Bledu, Švicar ARNOLD RIKLI,  se je po hidropatskih načelih najprej zdravil sam, leta 1852 pa je prišel okrevat na Bled. Kraj mu je postal tako všeč, da se je čez nekaj let kar za stalno naselil tam in ustanovil “Naravni zdravilni zavod za heliohidroterapijsko zdravljenje”. Na zdraviliško stavbo je napisal: “Voda seveda koristi, še več pa zrak in največ svetloba.”

To so bili trije osnovni elementi Riklijeve tako imenovane “atmosferske kure”. V programu je imel tudi kopanje; moški in ženske so se kopali ločeno v posebnih kadeh. Sončenje je bilo obvezno, k zdravljenju pa sta sodili še vegetarijanska prehrana in masaža. Priporočal je hojo z bosimi nogami po travi in prepovedoval modna oblačila. Domačini so ga seveda gledali bolj postrani, saj je svoje goste vodil okoli napol oblečene – to je bilo v tistih časih drzno in spotakljivo.

Za to zračno zdravljenje z uporabo svetlobnih in sončnih kopeli je v bližini sedanjega grajskega kopališča postavil 34 zračnih ut z enim ali dvema ležiščema. Vhodni del so zagrinjali z zavesami, a le ponoči. Tako so se gostje lahko naužili svežega zraka in lepega razgleda. Rikli je kmalu zaslovel in po letu 1870 je Bled vse bolj postajal ne samo zdraviliški, ampak tudi turističen kraj. Svojo metodo zdravljenja je razložil v posebni knjižici, ki je izšla v Ljubljani leta 1857 in znova deset let pozneje.

V obdobju njegovega delovanja na Bledu je dunajska vlada ustanovila zdraviliško komisijo, ki je skrbela za propagando in turistične informacije ter za zabavo in družabno življenje gostov. Leta 1903 so Bled na veliki mednarodni razstavi zdraviliških krajev na Dunaju ovenčali z zlato medaljo, tri leta pozneje pa so mu namenili še uradno priznanje kot pomembnemu turističnemu kraju cesarske Avstrije. Začetnik modernega turizma in zdraviliškega delovanja na Bledu, Arnold Rikli, se je rodil na današnji dan leta 1823 v Wangnu ob Aari v Švici.

—–

Teolog  in  društveni  delavec  BOŽIDAR  TENSUNDERN  je študiral bogoslovje v Vipavi.  Tam se je naučil slovenščine, posvečen pa je bil leta 1912 v Műnstru v Nemčiji. Služboval je med Slovenci v Westfaliji: v Hővlu in Gladbecku, kjer je s Slovenskim društvom svete Barbare ustanovil Bratovščino svetega rožnega venca in leta 1926 vpeljal slovensko šolo; ta je z branjem, petjem in recitali med mladimi utrjevala slovenski jezik. Nacistična oblast mu je leta 1938 prepovedala delovanje med Slovenci in ga premestila. Leta 1973 so v Celovcu izšli njegovi spomini z naslovom “Vestfalski Slovenci”. Božidar Tensundern se je rodil na današnji dan leta 1890 v Gronauu v Nemčiji.

—–

Jezikoslovec, romanist in leksikograf ANTON GRAD  se je rodil na današnji dan leta 1907 v Ljubljani. Leta 1930 je diplomiral iz francoščine in književnosti ter primerjalne slovnice romanskih jezikov, pozneje pa še iz italijanskega jezika in književnosti ter iz angleškega jezika; iz tega je leta 1931 tudi doktoriral. Poučeval je na gimnazijah v Kočevju in Ljubljani, potem pa je bil profesor za romanske jezike na ljubljanski filozofski fakulteti in dve leti njen dekan.

Leta 1981 je bil imenovan za zaslužnega profesorja ljubljanske univerze. Pisal je učbenike za francoščino in angleščino, sodeloval je pri pisanju velikega angleško-slovenskega slovarja in je avtor slovensko-angleškega. Kot avtor je sodeloval tudi pri nastajanju drugih slovarjev, med njimi špansko-slovenskega in slovensko-španskega; z zadnjima velja Anton Grad za pionirja hispanistike na Slovenskem.


25.03.2024

27. marec - Žarko Petan (1929) »V gledališču je režiser bog − žal pa so igralci ateisti«

Jan Plestenjak in trpke zgodbe iz škofjeloškega hribovskega okolja Ciril Praček, eden naših prvih tekmovalcev v alpskem smučanju Nasledstvo tradicije predvojnega Akademskega študentskega moškega pevskega zbora *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.03.2024

26. marec - Zlata Rodošek (1922) igralka tržaškega gledališča

Janez Mencinger - z dobrodušnim humorjem o kulturnih in družbenih razmerah Jože Felc - psihiater, pesnik in pripovednik Poraz italijanske okupacijske vojske v Jelenovem Žlebu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.03.2024

25. marec - Viktor Murnik (1874) eden pionirjev telovadne organizacije na Slovenskem

Jožef Marija Schemerl, gradbeni strokovnjak 18. stoletja Dr. Franc Kovačič, osrednja osebnost znanstvenega Maribora prve polovice 20. stoletja Prvo veliko mednarodno tekmovanje v dolini pod Poncami *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.03.2024

24. marec - Angelca Janko Jenčič (1929) od letnega odra v Rušah do Borštnikovega prstana

Gregor Somer »vzorni učitelj« na Koroškem Manko Golar in »Okrogle o Veržéncih« Pravna podlaga za nasilno mobilizacijo slovenskih fantov v nemško armado *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.03.2024

23. marec - Rudi Čačinovič (1914) diplomat in pisec

Jurij Vega, matematik, ki je prispeval k znanstveni revoluciji Zgodovinarka filozofije Alma Sodnik Gabrijel Tomažič, raziskovalec travniških rastlinskih združb in borovih gozdov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.03.2024

22. marec - Ivan Minatti (1924) »Odkar vem zanjo, sem kot avgustovska noč …«

Anton Codelli - izumitelj iz Ljubljane Fizik Gvido Pregl in raziskave reaktorjev Pomembna vojaška vaja marca 1991 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.03.2024

21. marec - Ljudska pisateljica Erna Meško (1911) in njeno delo

Jurij Slatkonja dunajski škof slovenskega rodu Janko Glazer, lirik domače pokrajine – pesnik Pohorja Milena Godina - od mariborskega do skopskega gledališča in nazaj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.03.2024

20. marec - Joso Gorec (1895) in prvo mednarodno tekmovanje v dolini pod Poncami

Anton Wagner in začetki sistematičnega opazovanja vremena Antologijska dela Primoža Ramovša Dušan Pirjevec - raziskovalec slovenske moderne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.03.2024

19. marec - usoda sestreljenih zavezniških letalcev (1944)

Literarni teoretik Josip Puntar o lepoti v Prešernovi umetnosti Fašistični zločin pri Strunjanu Jože Privšek - glasbenik, odličen na vseh področjih delovanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.03.2024

18. marec - Josip Mursa (1864) uspešen podjetnik s konca 19. stoletja

Koroški zgodovinski zgled za prvo ameriško ustavo Srečko Kosovel, osebnost avantgardne poezije Božena Ravnihar in diagnostika rakavih obolenj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


13.03.2024

17. marec - Jože Snoj (1934) literat o razmerju med posameznikom, svetom in zgodovino

Slovenščina z odredbo jezik uradovanja na sodiščih Jože Pokorn o notranji in zunanji vrednosti denarja Človek na smučeh prvič preletel magično mejo 200 metrov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


13.03.2024

16. marec - Zorko Jelinčič in Primorski ilegalni planinski klub Krpelj (1924)

Jože Krivec - literatov pot od Haloz do Argentine Dr. Bogo Grafenauer, zgodovinar bogatega znanstvenega opusa Politični konsenz študentov – a le za kratek čas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


13.03.2024

15. marec - Kako z vlakom skozi dravsko dolino od Budimpešte do Salzburga ? (1856)

Saša Šantel, začetnik novejše slovenske grafike Vesna, mesečnik liberalnih dijakov in visokošolcev Elfie Mayerhofer - iz Maribora k filmu in na svetovne glasbene odre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


13.03.2024

14. marec - Luka Svetec je v kranjskem deželnem zboru prvič govoril samo slovensko (1864)

Začetki delovnopravne zakonodaje pri nas Engelbert Besednjak je za narodnostne in gospodarske pravice manjšine posredoval pri diktatorju Po Mariji Bernetič je poimenovan park v tržaški občini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


13.03.2024

13. marec - pisateljica Nada Gaborovič (1924) o temah vojne in izgnanstva

Hugo Wolf, eden največjih skladateljev romantičnega samospeva Anton Žnideršič, inovator v čebelarstvu Jože Bernik, eden pobudnikov Svetovnega slovenskega kongresa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


12.03.2024

12. marec - Franc Pasterk Lenart (1912) koroški upornik proti nacizmu

Štiri tisoč predstav gledališke igralke Berte Ukmar s Krasa Flavtist in skladatelj Fedja Rupel Denarni zavod Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


11.03.2024

11. marec - Vinko Poljanec - prva žrtev nacizma med slovenskimi duhovniki

Janez Vajkard Auersperg - od diplomata v Haagu do izgnanca na Kranjskem “Dalje kot sončni žarki spremlja ljubezen ljudstva Franca Jožefa in Elizabeto!” Alojzij Repič, nestor slovenskih kiparjev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


03.03.2024

10. marec - Marija Ovčar (1891) ena prvih slovenskih izšolanih porodnih pomočnic – babic

Ferdinand Seidl: "Kamniške ali Savinjske Alpe, njih zgradba in njih lice" Katoliški duhovnik Izidor Završnik je po lastni volji umrl namesto sojetnika Streli na demonstrante v Škednju pri Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


03.03.2024

9. marec - Melita Pivec – Stele (1894), prva Slovenka z dvema doktoratoma znanosti

Oblast s sankcijami zoper kritike Jože Kerenčič, zaradi kmečkega vprašanja v nasprotju s Komunistično partijo Jože Pučnik - disident, ki je za demokratične ideje žrtvoval tudi osebno svobodo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


03.03.2024

8. marec - operna in koncertna pevka Franja Golob (1908)

Mednarodni praznik žena Ko je italijansko osebno ime postalo obvezno Pijača neke mladosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 12 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov