Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Matija Ahacel, Karel Štrekelj, Ciril Pregelj, Matija Ambrožič
Kulturni in narodnogospodarski prosvetitelj MATIJA AHÁCEL je izdal prvo slovensko posvetno pesmarico z notami, ob tem pa je kot profesor matematike, prirodopisa in kmetijstva na gimnaziji in liceju v Celovcu z vsemi močmi deloval tudi za gospodarski in narodni preporod koroških Slovencev. V pesmarici, ki je izšla leta 1833 z naslovom “Pesme po Koroškim ino Štajarskim znane”, je objavil več napitnic, sestavljenih v ljudskem duhu; priljubile so se zaradi iskrivega izraza in preproste melodije. Mnoge izmed njih, na primer “En hribček bom kupil”, “Na svetu lepše rožce ni, kot je vinska trta”, “Slovenc Slovenca vabi” in druge, so še danes pogosto na sporedu veselih omizij. Koroški narodnjak in književnik Matija Ahacel se je rodil na današnji dan pred 240-imi leti v Gorinčicah v gornjem Rožu na Koroškem.
—–
Na današnji dan pred 160-imi leti se je na Gorjanskem pri Komnu rodil jezikoslovec in etnograf KAREL ŠTREKELJ. Na dunajski univerzi je doktoriral iz slovanske in klasične filologije ter primerjalnega jezikoslovja. V disertaciji in habilitaciji je obravnaval domače osrednje kraško narečje, največ jezikoslovnega dela pa je posvetil leksiki in etimologiji – zbral je ljudsko besedje in ga objavljal z bogato stvarno in jezikoslovno razlago.
Tudi njegovo literarnozgodovinsko delo je povečini povezano z ljudsko pesmijo. Izdal je štirinajst snôpičev slovenskih narodnih pesmi; to je bila do tedaj najobsežnejša in najboljša zbirka ljudski pesmi pri slovanskih narodih. V njej je Štrekelj opustil romantične mitološke razlage, pri izboru zavračal estetske in moralistične kriterije ter ohranil prvotni zapis besedil. Karel Štrekelj je bil v letih od 1890 do 96 tudi urednik slovenskega dela avstrijskega Državnega zakonika.
—–
Zborovodja, skladatelj in pedagog CIRIL PREGELJ si je glasbeno znanje pridobil na učiteljišču v Mariboru, ki ga je končal leta 1908 in v šoli Filharmonične družbe v Celju, izpopolnjeval pa se je na dunajski Akademiji za glasbo in gledališko umetnost. Kot pedagog je služboval v raznih krajih na Štajerskem, najdlje na gimnaziji v Celju.
Tu je organiziral in vodil pevske zbore, z zbirkami mladinskih pevskih zborov in s pesmaricami za osnovne in meščanske šole pa je zapolnil vrzel v tedanji glasbeni literaturi. Komponiral je krajše orkestralne in plesne skladbe, scensko glasbo, skladbe za klavir, samospeve, zbore in priredbe ljudskih pesmi, ki so izhajale večinoma v zbirki “Fantje na vasi”. Ciril Pregelj se je rodil na današnji dan pred 130-imi leti na Olševku pri Šenčurju na Gorenjskem.
—–
Zdravnik pediater MATIJA AMBROŽIČ je leta 1918 diplomiral na Dunaju in v naslednjih letih v Ljubljani organiziral “Zavod za socialno-higiensko zaščito dece”, prvo šolo za otroške medicinske sestre v Sloveniji in prvo rejniško kolonijo v Lukovici. Od leta 1926 je bil izredni profesor pediatrije in upravnik Centralnega zavoda za zaščito mater in otrok v Beogradu. Po vzoru iz Ljubljane je združeval ustanove in leta 1940 zgradil univerzitetno pediatrično kliniko.
Po koncu druge svetovne vojne je postal redni profesor na medicinski fakulteti v Beogradu, sodeloval pri zakonodaji o socialni in zdravstveni zaščiti mater in otrok ter organiziral mednarodne pediatrične kongrese. Sicer pa Matija Ambrožič velja za mednarodno priznanega pionirja socialne pediatrije v Jugoslaviji, bil pa je tudi njen predstavnik v Mednarodnem skladu Združenih narodov za pomoč otrokom – UNICEF-u. Rodil se je na današnji dan pred 130-imi leti na Hrastenícah pri Ljubljani.
6270 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Matija Ahacel, Karel Štrekelj, Ciril Pregelj, Matija Ambrožič
Kulturni in narodnogospodarski prosvetitelj MATIJA AHÁCEL je izdal prvo slovensko posvetno pesmarico z notami, ob tem pa je kot profesor matematike, prirodopisa in kmetijstva na gimnaziji in liceju v Celovcu z vsemi močmi deloval tudi za gospodarski in narodni preporod koroških Slovencev. V pesmarici, ki je izšla leta 1833 z naslovom “Pesme po Koroškim ino Štajarskim znane”, je objavil več napitnic, sestavljenih v ljudskem duhu; priljubile so se zaradi iskrivega izraza in preproste melodije. Mnoge izmed njih, na primer “En hribček bom kupil”, “Na svetu lepše rožce ni, kot je vinska trta”, “Slovenc Slovenca vabi” in druge, so še danes pogosto na sporedu veselih omizij. Koroški narodnjak in književnik Matija Ahacel se je rodil na današnji dan pred 240-imi leti v Gorinčicah v gornjem Rožu na Koroškem.
—–
Na današnji dan pred 160-imi leti se je na Gorjanskem pri Komnu rodil jezikoslovec in etnograf KAREL ŠTREKELJ. Na dunajski univerzi je doktoriral iz slovanske in klasične filologije ter primerjalnega jezikoslovja. V disertaciji in habilitaciji je obravnaval domače osrednje kraško narečje, največ jezikoslovnega dela pa je posvetil leksiki in etimologiji – zbral je ljudsko besedje in ga objavljal z bogato stvarno in jezikoslovno razlago.
Tudi njegovo literarnozgodovinsko delo je povečini povezano z ljudsko pesmijo. Izdal je štirinajst snôpičev slovenskih narodnih pesmi; to je bila do tedaj najobsežnejša in najboljša zbirka ljudski pesmi pri slovanskih narodih. V njej je Štrekelj opustil romantične mitološke razlage, pri izboru zavračal estetske in moralistične kriterije ter ohranil prvotni zapis besedil. Karel Štrekelj je bil v letih od 1890 do 96 tudi urednik slovenskega dela avstrijskega Državnega zakonika.
—–
Zborovodja, skladatelj in pedagog CIRIL PREGELJ si je glasbeno znanje pridobil na učiteljišču v Mariboru, ki ga je končal leta 1908 in v šoli Filharmonične družbe v Celju, izpopolnjeval pa se je na dunajski Akademiji za glasbo in gledališko umetnost. Kot pedagog je služboval v raznih krajih na Štajerskem, najdlje na gimnaziji v Celju.
Tu je organiziral in vodil pevske zbore, z zbirkami mladinskih pevskih zborov in s pesmaricami za osnovne in meščanske šole pa je zapolnil vrzel v tedanji glasbeni literaturi. Komponiral je krajše orkestralne in plesne skladbe, scensko glasbo, skladbe za klavir, samospeve, zbore in priredbe ljudskih pesmi, ki so izhajale večinoma v zbirki “Fantje na vasi”. Ciril Pregelj se je rodil na današnji dan pred 130-imi leti na Olševku pri Šenčurju na Gorenjskem.
—–
Zdravnik pediater MATIJA AMBROŽIČ je leta 1918 diplomiral na Dunaju in v naslednjih letih v Ljubljani organiziral “Zavod za socialno-higiensko zaščito dece”, prvo šolo za otroške medicinske sestre v Sloveniji in prvo rejniško kolonijo v Lukovici. Od leta 1926 je bil izredni profesor pediatrije in upravnik Centralnega zavoda za zaščito mater in otrok v Beogradu. Po vzoru iz Ljubljane je združeval ustanove in leta 1940 zgradil univerzitetno pediatrično kliniko.
Po koncu druge svetovne vojne je postal redni profesor na medicinski fakulteti v Beogradu, sodeloval pri zakonodaji o socialni in zdravstveni zaščiti mater in otrok ter organiziral mednarodne pediatrične kongrese. Sicer pa Matija Ambrožič velja za mednarodno priznanega pionirja socialne pediatrije v Jugoslaviji, bil pa je tudi njen predstavnik v Mednarodnem skladu Združenih narodov za pomoč otrokom – UNICEF-u. Rodil se je na današnji dan pred 130-imi leti na Hrastenícah pri Ljubljani.
Jan Plestenjak in trpke zgodbe iz škofjeloškega hribovskega okolja Ciril Praček, eden naših prvih tekmovalcev v alpskem smučanju Nasledstvo tradicije predvojnega Akademskega študentskega moškega pevskega zbora *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Mencinger - z dobrodušnim humorjem o kulturnih in družbenih razmerah Jože Felc - psihiater, pesnik in pripovednik Poraz italijanske okupacijske vojske v Jelenovem Žlebu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jožef Marija Schemerl, gradbeni strokovnjak 18. stoletja Dr. Franc Kovačič, osrednja osebnost znanstvenega Maribora prve polovice 20. stoletja Prvo veliko mednarodno tekmovanje v dolini pod Poncami *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Gregor Somer »vzorni učitelj« na Koroškem Manko Golar in »Okrogle o Veržéncih« Pravna podlaga za nasilno mobilizacijo slovenskih fantov v nemško armado *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jurij Vega, matematik, ki je prispeval k znanstveni revoluciji Zgodovinarka filozofije Alma Sodnik Gabrijel Tomažič, raziskovalec travniških rastlinskih združb in borovih gozdov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Codelli - izumitelj iz Ljubljane Fizik Gvido Pregl in raziskave reaktorjev Pomembna vojaška vaja marca 1991 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jurij Slatkonja dunajski škof slovenskega rodu Janko Glazer, lirik domače pokrajine – pesnik Pohorja Milena Godina - od mariborskega do skopskega gledališča in nazaj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Wagner in začetki sistematičnega opazovanja vremena Antologijska dela Primoža Ramovša Dušan Pirjevec - raziskovalec slovenske moderne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Literarni teoretik Josip Puntar o lepoti v Prešernovi umetnosti Fašistični zločin pri Strunjanu Jože Privšek - glasbenik, odličen na vseh področjih delovanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški zgodovinski zgled za prvo ameriško ustavo Srečko Kosovel, osebnost avantgardne poezije Božena Ravnihar in diagnostika rakavih obolenj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenščina z odredbo jezik uradovanja na sodiščih Jože Pokorn o notranji in zunanji vrednosti denarja Človek na smučeh prvič preletel magično mejo 200 metrov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jože Krivec - literatov pot od Haloz do Argentine Dr. Bogo Grafenauer, zgodovinar bogatega znanstvenega opusa Politični konsenz študentov – a le za kratek čas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Saša Šantel, začetnik novejše slovenske grafike Vesna, mesečnik liberalnih dijakov in visokošolcev Elfie Mayerhofer - iz Maribora k filmu in na svetovne glasbene odre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetki delovnopravne zakonodaje pri nas Engelbert Besednjak je za narodnostne in gospodarske pravice manjšine posredoval pri diktatorju Po Mariji Bernetič je poimenovan park v tržaški občini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Hugo Wolf, eden največjih skladateljev romantičnega samospeva Anton Žnideršič, inovator v čebelarstvu Jože Bernik, eden pobudnikov Svetovnega slovenskega kongresa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Štiri tisoč predstav gledališke igralke Berte Ukmar s Krasa Flavtist in skladatelj Fedja Rupel Denarni zavod Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Vajkard Auersperg - od diplomata v Haagu do izgnanca na Kranjskem “Dalje kot sončni žarki spremlja ljubezen ljudstva Franca Jožefa in Elizabeto!” Alojzij Repič, nestor slovenskih kiparjev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ferdinand Seidl: "Kamniške ali Savinjske Alpe, njih zgradba in njih lice" Katoliški duhovnik Izidor Završnik je po lastni volji umrl namesto sojetnika Streli na demonstrante v Škednju pri Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Oblast s sankcijami zoper kritike Jože Kerenčič, zaradi kmečkega vprašanja v nasprotju s Komunistično partijo Jože Pučnik - disident, ki je za demokratične ideje žrtvoval tudi osebno svobodo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mednarodni praznik žena Ko je italijansko osebno ime postalo obvezno Pijača neke mladosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov